Tako kot ostale kandidatke bo Bruselj tudi Slovenijo opozoril, naj pospešeno ukrepa v smeri zagotavljanja dovolj številčne in usposobljene javne uprave, da bo ta zmogla izvajati skupno zakonodajo. Slovenija bo po pričakovanjih znova spodbujena, naj privatizira banke in zavarovalnice, pospeši proces denacionalizacije in se še naprej trudi za odpravljanje sodnih zaostankov. Med opozorili bo brez dvoma tudi tokrat poziv k okrepljenim prizadevanjem za urejanje mejnih vprašanj s Hrvaško.
Letošnja poročila naj bi za večino kandidatk ne prinesla razočaranj, saj bodo po pričakovanjih bolj ali manj napisana v razmeroma pozitivnem tonu. Bodo pa prosilke za članstvo, predvsem tiste iz prve skupine, v kateri je tudi Slovenija, najbrž bolj razočarane nad dokumentom, v katerem bo Evropska komisija začrtala scenarij za nadaljevanje pristopnega procesa. Kot namreč kaže, v njem Bruselj ne bo predlagal, naj petnajsterica decembra na vrhu v Nici določi zgoden datum konca pristopnih pogajanj.
Za izpolnitev lastnega časovnega cilja mora unija izvesti še institucionalne reforme in nato ratificirati novo pogodbo o EU. Dogovor o prenovi institucij je pričakovan na decembrskem vrhu v Nici, kar je tudi eden izmed razlogov, ki ga v Bruslju navajajo za zadržanost pred določanjem datumov sklepa pristopnih pogajanj. Pogosto je namreč slišati razlage, da mora unija najprej končati medvladno konferenco, šele nato bo možno časovno opredeljevati širitveni proces. Pričakovanja, da bi petnajsterica o datumih širitve konkretneje spregovorila v prvi polovici prihodnjega leta, so bila v uniji že izražena.
Pred določanjem pristopnih datumov bo morala petnajsterica najti tudi skupen jezik o tem, na kakšen način bo širitev izvedla. Proces poteka po načelu individualnega obravnavanja kandidatk, tako da bolj pripravljene ne bi smele čakati na tiste, ki bodo za priprave na članstvo potrebovale več časa. Vendar pa gre po drugi strani pričakovati vstope več kandidatk hkrati, nenazadnje, kot je že večkrat dejal evropski komisar za širitev Günter Verheugen, tudi iz praktičnih razlogov.
Poročila o napredku komisija pripravlja o vseh trinajstih kandidatkah za članstvo: o Sloveniji, Poljski, Češki, Madžarski, Estoniji, Cipru, Malti, Slovaški, Latviji, Litvi, Romuniji, Bolgariji in Turčiji.
