Začetek del na plinovodu je bil sicer bolj slovesne narave, saj se bodo dejanska dela na terenu nadaljevala februarja prihodnje leto. Izgradnja plinovoda v Srbiji naj bi se končala leta 2015, Južni tok pa naj bi zagnali leta 2016.
V skupnem podjetju Južni tok Srbija ima ruski državni energetski gigant Gazprom 51-odstoten delež, preostalih 49 odstotkov pa je v rokah družbe Srbijagas.
Srbski predsednik Tomislav Nikolić je ob svečanem začetku del dejal, da bo Južni tok Srbiji zagotovil energetsko varnost in da daje jasno sporočilo, da je Srbija država, v katero je vredno investirati in ki ima delavce, ki so zmožni izvesti tovrstne projekte.
Srbski premier Ivica Dačić je ocenil, da je Južni tok največji infrastrukturni in energetski projekt na ozemlju Srbije, ki bo spodbudil gospodarsko rast in zaposlovanje.
Začetek del na srbskem odseku plinovoda je pozdravil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je v sporočilu zapisal, da to ni samo pomemben dogodek za Srbijo in Balkan, temveč za celotno Evropo.
Plinovod tudi po Sloveniji
Glavna trasa Južnega toka bo potekala pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. Preko Južnega toka, ki se bo izognil pogosto nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina.
Projekt naj bi bil vreden 16 milijard evrov, plinovod pa bo dolg okoli 2600 kilometrov. Leta 2015 bi lahko plin stekel preko Črnega morja, do konca leta 2017 pa naj bi dobil polno zmogljivost.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.