Minister Hojs: V ozadju protestov želja nekaterih, da se stvari razvnamejo pred volitvami

Sinoči so se v večernih urah na delovnem sestanku srečali predsednik vlade Janez Janša ter predstojniki in predstavniki ministrstva za notranje zadeve, obrambo, njunih organov v sestavi ter varnostnih obveščevalnih služb. Obravnavali so aktualni položaj v državi ter ukrepe in postopke za zaščito varnosti ljudi in premoženja. Obrambni minister Aleš Hojs je pojasnil, da ni zasedal svet za nacionalno varnost, temveč je Janša želel le poročilo o tem, kako so zavarovani vojaški objekti, objekti, v katerih se poseduje orožje in drugo strelivo. Na podlagi poročila policije je namreč moč razbrati, pravi Hojs, s čim razpolagajo demonstranti. Po njegovih besedah gre za eksplozivne naprave, kar se mu zdi "za demokratično in pravno državo nesprejemljivo". Zanikal pa je, da bi bila zaradi napovedi protestov v pripravljenosti tudi vojska.

Vojska ne more posredovati, to ji preprečuje ustava

Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede je za oddajo 24UR OB ENIH dejal, da vojska ne more posredovati na protestih, saj to preprečuje slovenska ustava. Če bi se zgodilo, da bi posredovala vojska, potem v Sloveniji ne bi imeli več veljavne ustave, je pojasnil.

Lobnikar sicer meni, da imamo dovolj policistov, če bi se v več mestih po Sloveniji zgodili mirni protesti. Če bi pa izbruhnilo nasilje velikega obsega, potem nobena država nima dovolj policistov, je opozoril Lobnikar in dodal, da morajo organizatorji pomagati pri preučevanju izgredov in sodelovati tudi s policijo, če je to treba.

O dogajanju v Mariboru in tem, zakaj policistom ni uspelo ločiti izgrednikov od preostale množice, pa je dejal, da je policija uspela v kratkem času vzpostaviti javni red in mir, in sicer z uporabo sile. Poudaril je, da se morajo ljudje, ko policija ukaže, naj se s kraja umaknejo, to upoštevati, saj je v veliki množici težko izločiti skupine izgrednikov.

Glede samovarovanja posameznikov, ki se protestov udeležijo, je Lobnikar dejal, da morajo ljudje opazovati okolico in se umakniti, če opazijo, da so se začeli izgredi. Tako bodo preprečili, da bi se jim kaj zgodilo, poleg tega pa se bodo izognili temu, da bi jih policija pridržala.

Danes je sicer vlada obravnavala in potrdila poročilo o nasilnih izgredih med protesti v Mariboru. Kot je povedal Anže Logar iz Urada vlade RS za komuniciranje, je poročilo označeno z eno od stopenj zaupnosti, zato ga niso posredovali novinarjem.

Hojs, ki je po seji vlade pojasnil, da je vlada poročilo potrdila, je pozval k umiritvi razmer. Meni, da v ozadju protestov ni le nezadovoljstvo s stanjem v državi, temveč "želja nekaterih, da se stvari razvnamejo pred predsedniškimi volitvami".

Minister za obrambo sicer proteste razume tudi kot sporočilo, da del ljudi živi v drugačnih razmerah, kot je živel pred leti. Od politikov na najvišji ravni, od "predsednika republike navzdol", pa pričakuje, da bodo naredili vse, da take nemire v prihodnosti preprečijo. Tudi predsednik vlade Janez Janša je po torkovih protestih v Ljubljani na spletnem omrežju zapisal, da "predsednik republike in njegovi podporniki s svojimi izjavami opravičujejo nasilje".

Vlada po besedah Hojsa poziva, naj bodo demonstracije mirne in naj ljudje svoje mnenje izražajo tako, kot ga "v normalni, pravni državi morajo".

Ob novinarskem komentarju, da so protesti usmerjeni tudi proti nespoštovanju pravne države, med drugim s strani lokalne oblasti, se Hojs strinja, da "imamo lokalne šerife". Čudi ga, da se je v Ljubljani na protestih zbralo samo 300 ljudi, glede na to, "da Ljubljana deluje precej podobno kot delujejo nekateri drugi šerifi". Hojs je sicer pojasnil, da se kot Ljubljančan čudi, da so ljudje "kar naprej zadovoljni z dogajanjem v Ljubljani".

Šušteršič: Ločiti je treba med legitimnimi protesti in nasiljem

Finančni minister Janez Šušteršič pa je dejal, da vsebino protestov razume kot neki izraz nezadovoljstva, ker se v politiki stvari ne premaknejo naprej. Povedal je, da je situacija v državi slaba, v tem trenutku pa tudi ni prave perspektive.

Opozoril je, da je treba ločiti med protesti, ki so razumljivi in legitimni, in tem, ko v neki točki vse skupaj preraste v nasilje. Kot zgled dobro organiziranih demonstracij je dal sindikalne demonstracije. Dodal pa je, da ima tudi policija odgovornost, da se pravilno odzove in ne dela napak.

Šušteršič je dodal še, da bi bila vlada zelo neodgovorna, če se danes in že včeraj ne bi pogovarjali o protestih.

'Ne želimo si eksplozij in gorečih mest'

Sociolog Franc Trček je na Facebooku objavil poziv, namenjen ministroma Vinku Gorenaku in Alešu Hojsu. "Vi razpolagate z eksplozivnimi napravami. Dobesedno v sestavi policije in vojske. Še v večjem obsegu pa z nebuloznimi izjavami, ki jih kotalite v javnost," je zapisal. "Dejstvo je, da z njimi nalivate olje na ogenj. Da spodbujate še več besa, da kličete k stopnjevanju agresije. Se tega ne zavedate?" ju sprašuje.

Kot pravi Trček, so na dosedanjih demonstracijah sodelovali večinoma ljudje, ki za zdaj še niso dosegli socialnega dna. Na bodočih pa se jim bodo pridružili tisti, ki so izgubili že večino vsega, skupaj z dostojanstvom, ki jim ga teptajo.

"Poslušam mladino. /.../ O čem govorijo: "Boš videl, kako bo, ''puklo'' bo, več nas bo, trgovine bodo gorele, kradli bomo....". Kaj drugega pa jim ostane? Ali oni niso vredni lepšega življenja?" Trček pravi: ''S svojim trobljenjem boste povzročili, da se nam bodo zgodile zgodbe, ki smo jim bili priče v predmestjih francoskih metropol.'' "Kot zelo zaskrbljeni državljan vas iskreno prosim, da ustavite konje in odstopite, ker ne vi, ne vaši svetovalci ne razumete položaja, v katerem smo. Ne želimo si novih eksplozij, ne želimo si gorečih mest. Želimo si pravne države, vsebinske demokracije in možnosti za naše tvorno soudejstvovanje," je še zapisal.