V Avstriji se sprašujejo, ali je tam krivec za hude poplave v Sloveniji

Pretok Drave se je danes ob 12. uri začel povečevati do vrednosti 850 kubičnih metrov, lahko se zgodi, da bo dosegel celo tisoč kubičnih metrov. "Stanje bomo spremljali, ampak brez panike," je povedala poveljnica civilne zaščite za Maribor Ivana Grilanc. Razlog za povečanje dravskega pretoka je praznjenje akumulacij (vodnih bazenov) v Avstriji.

Avstrijci se tokrat pravočasno pripravljajo na nove padavine, kar bi po mnenju mnogih morali storiti že pred zadnjim dežjem. Ker tega niso storili, so šele v ponedeljek med obilnimi padavinami praznili akumulacije, zato so bile poplave v slovenskem Podravju še veliko hujše, so prepričani mnogi, o tem pa razpravljajo tudi Avstrijci.

Tehnični direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej je za 24ur.com pojasnil, da je tak ukrep povsem običajen. Elektrarne imajo pravico, da dnevno izpraznijo do enega metra vodne gladine v bazenih, kar velja tudi za avstrijsko stran. Sicer gre za postopen ukrep, saj lahko vsako uro znižajo gladino v bazenu za največ 20 centimetrov.

Je za tako hude poplave pri nas kriva avstrijska stran?

O tem, ali je morda na razsežnost poplav v Sloveniji in Avstriji vplival človek, pa razpravljajo tudi v Avstriji. Sprašujejo se, ali so upravljavci mreže dravskih hidroelektrarn na avstrijski strani ravnali pravilno. Kot je za avstrijski Kurier povedal Helmut Jamnig iz državnega tožilstva v Celovcu, obstaja možnost, da bodo uvedli preiskavo, s katero bi ugotavljali, ali je kdo zanemaril svoje dolžnosti in posledično vplival na razsežnosti poplav.

Avstrijski časopis Kleine Zeitung je zapisal, da je za poplave ob Dravi krivo odprtje zapornic na akumulacijskih jezerih avstrijskih hidroelektrarn. To je namreč povzročilo, da je proti Mariboru steklo kar 2900 kubičnih metrov vode na sekundo, kar je najvišji izmerjeni pretok v zadnjih 100 letih.

Avstrijci s prizadetih območij ob Dravi so besni, saj so jim še med gradnjo hidroelektrarn projektanti zagotavljali, da bodo akumulacijski bazeni pravzaprav namenjeni tudi njim, da bo ravno regulacija preprečila morebitne poplave.

Temu pritrjuje Johannes Moser iz hidrografske službe, ki meni, da je bilo opozorilo pred ekstremnimi padavinami in morebitnimi poplavami izdano dovolj zgodaj, a so akumulacijske bazene kljub temu začeli prazniti prepozno.

Moser priznava, da so bile reakcije skladne s predpisi, a ravno zato, ker mnogi menijo, da so ti problematični, trenutno že potekajo pogajanja z ministrstvom o njihovi morebitni spremembi. "Ob spremenjenih predpisih bi bil obseg poplav veliko manjši, materialna škoda pa prav tako," je prepričan Moser.

Na spoštovanje predpisov se sklicujejo tudi upravljavci, ki pravijo, da so storili vse, kar jim nalagajo predpisi. Obtožujejo pa vremenoslovce, da so velike padavine napovedali šele, ko so bile te že dobesedno pred vrati in je bilo odpiranje zapornic že prepozno.

Jürgen Türk iz avstrijskih dravskih hidroelektrarn je dejal, da se katastrofe v Labotu enostavno ni dalo preprečiti. Bolj kot hidroelektrarne in njihova akumulacijska jezera pa so po njegovem za poplave krive slaba protipoplavna zaščita kraja in že omenjene rekordno visoke vode.

V nedeljo dež najprej na zahodu, v noči na ponedeljek pa povsod

Potem ko je bilo po katastrofalnih poplavah v ponedeljek in torek zadnjih nekaj dni dokaj suho vreme, vremenoslovci za konec tedna spet napovedujejo dež. Ta bo najprej v nedeljo zajel zahod Slovenije, v noči na ponedeljek in v ponedeljek pa bo deževalo v večjem delu države, je povedal Brane Gregorčič z Agencije za okolje (Arso).

Center za obveščanje zato opozarja, da bo do nedelje zvečer količina padavin na območju Julijskih Alp in Posočja predvidoma od 50 do 100 milimetrov na kvadratni meter, na območju Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp ter jugozahodne Slovenije pa od 20 do 50 milimetrov na kvadratni meter. Le na skrajnem vzhodu najverjetneje ne bo veliko padavin.

Tudi avstrijski meteorologi opozarjajo, da bo na avstrijskem Koroškem v nedeljo in ponedeljek obilno deževalo.

Ker se bo ozračje labiliziralo, pihali pa bodo dokaj močni južni do jugozahodni vetrovi bo mogoč pojav stacionarne konvekcije in lokalno močnih nalivov, ki se bodo na nekaterih območjih lahko obnavljali. Lokalno bo količina dežja med nedeljo zvečer in ponedeljkom zvečer lahko dosegala okoli 100
milimetrov na kvadratni meter.

Po trenutnih napovedih Arso opozarja, da bodo reke začele naraščati v nedeljo popoldan sprva v zahodni Sloveniji, v noči na ponedeljek pa tudi v osrednji Sloveniji. V ponedeljek je mogoče pričakovati porast pretokov rek tudi na območju severne in vzhodne Slovenije, ki bodo dosegli velike letne pretoke. V primeru pojava močnih nalivov so mogoči močnejši porasti rek in manjših vodotokov ter hudournikov v večjem delu države.

V Podravju še odpravljajo posledice poplav

Na območju Maribora še vedno odpravljajo posledice poplav. Ogroženih življenj ni več, zato je regijska poveljnica civilne zaščite za Maribor Ivana Grilanc povedala, da se stanje počasi umirja. Trenutno predvsem pomagajo ljudem pri čiščenju in odstranjevanju materiala. Gasilci pomagajo tudi pri odstranjevanju razlitega kurilnega olja.

Pomaga jim tudi 223 pripadnikov Slovenske vojske. Enote JRKBO pomagajo pri razkuževanju objektov. Ena je v Dupleku, dve pa sta na področju Dogoš. Z današnjim dnem pa uprava za zaščito in reševanje končuje intervencijo, saj življenja niso več ogrožena, pravi Grilančeva. Vse naloge bodo prevzele javne redne službe.

Ostali pretoki visoki, a ne naraščajo

Agencija za okolje (Arso) pa je sporočila, da pretoki rek po Sloveniji upadajo. Velike pretoke še vzdržujejo reke Soča, Sava Dolinka, Sava, Savinja, Ljubljanica, Krka in Mura. Druge reke po državi imajo srednje pretoke. Ojezerene površine na kraških poljih notranjskega in dolenjskega krasa se zmanjšujejo. V prihodnjih dneh se bo vodnatost rek po državi počasi zmanjševala. Predvidoma v ponedeljek bodo pretoki rek po državi spet večji. Plimovanje morja bo v prihodnjih dneh povišano.

V Dupleku ogroženih 250 hiš

Vodja intervencije Stanko Grajfoner je povedal, da delavci civilne zaščite in gasilci, pomaga pa jim tudi 150 pripadnikov Slovenske vojske, pomagajo pri sanaciji tistih hiš, ki jim je voda tako močno razjedla temelje, da bi se lahko sesule. Od več kot 300 hiš, ki jih je zalilo, jih je tako močno ogroženih kar 250, pravi Grajfoner, ki dodaja, da ljudem pomagajo tudi čistiti stanovanjske prostore, da bi bili primerni in dostojni za bivanje.

Ko bodo ta sanacijska dela končna, bodo začeli reševati tudi problem podtalnice, ki zaradi visokega pretoka Drave pogosto vdira v kletne prostore stanovanjskih hiš.

Slobodan Stojanovič, vodja intervencije na območju Maribora, pa je povedal, da trenutno ljudem pomagajo odstranjevati mulj in uničeno opremo. Samo na območju Dogoš so v dveh dneh odpeljali 178 ton uničenega blaga. To pa počnejo še naprej.

Na območju Ptuja že bolj mirno

Dragomir Murko, regijski poveljnik civilne zaščite za Podravje,  je pojasnil, da se trenutno stanje umirja. Pričakuje, da bodo danes končali dejavnosti, saj naj bi bile zadeve obvladljive na ravni lokalnih skupnosti. V občini Ptuj imajo nekaj dela še na območju Orešja, kjer je še tudi okoli 20 pripadnikov Slovenske vojske. V občini Markovci je okoli 30 vojakov. Vojakom pomagajo tudi gasilske enote. Večina teh aktivnosti bo po besedah Murka končanih v kratkem.

Cestno podjetje naj bi tudi še danes odprlo cesto Stojnci–Borl, promet pa bo potekal izmenično enosmerno, ceste Muretinci–Borl pa za zdaj še ne bodo odprli, ker naj bi bila še vedno zelo poškodovana. V občini Gorišnica pomaga trenutno še 40 vojakov in delo naj bi končali danes, že včeraj pa je v Muretincih, ki spadajo pod omenjeno občino, delo končala državna enota za hitre intervencije. V občini Zavrč je komunala popravila vodovodno cev, ki jo je med poplavami odtrgalo.

"Počasi se stvari umirjajo, elektrarna pa bo zaprta še tri do štiri mesece," je dejal Murko. Med poplavami je zalilo elektrarno Formin. Drava je zalila nizko ležeče prostore in strojnico, pri tem pa se je v prostore elektrarne izlila manjša količina turbinskega olja. Murko je še zatrdil, da so končana dela tudi na območju Ormoža. Še naprej spremljajo tudi napovedi za prihodnje dni in se v skladu s tem tudi pripravljajo.

Mirno tudi na Primorskem

Civilna zaščita severne Primorske pa je sporočila, da so dela končali že včeraj. Pred in med poplavami so razdelili veliko protipoplavnih vreč, za vsak primer pa bodo državo zaprosili še za nove.

Skupno na terenu 600 vojakov, še tisoč jih je v pripravljenosti

Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je na terenu po vsej državi trenutno še 600 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, še tisoč pa jih je v pripravljenosti v celjski in mariborski vojašnici. Prizadetim v poplavah vojska danes pomaga na območjih Ptuja, Radelj ob Dravi, Dravograda, Markovcev, Gorišnice, Spodnjega Dupleka, Vuzenice, Ljubnega ob Savinji, Luč, Šoštanja, Gornjega Grada, Šmartnega ob Paki, Slovenj Gradca, Rečice ob Savinji in Črne na Koroškem.

Slovenska vojska bo tudi ob koncu tedna z manjšim številom pripadnikov pomagala na prizadetih območjih, v prihodnjem tednu pa bo ponovno pripravljenih 1600 pripadnic in pripadnikov, so še zapisali na ministrstvu.

V velenjski občini za okoli 2,5 milijona evrov škode

Škoda poplav v velenjski občini po prvih ocenah znaša 2,5 milijona evrov. Občinska komisjia je zabeležila več kot 70 plazov, približno 100 hiš pa je zalila voda, so sporočili iz občine. Zagotovili so že prevoznost cest, neprevozna je le še cesta Ževart v Paki.

Na najbolj poškodovanih delih strug potokov Lepena in Sopota bodo čistili nanose pesa. Če ne bi pravočasno ukrepali, bi lahko potoka ponovno prestopila bregove in povzročila še velje uničenje javne infrastrukture in hiš.

V naslednjih dneh bo občina nadaljevala s sanacijo brežin reke Pake in pešpoti med Jenkovo cesto in Cesto talcev, ceste v Velunjskem grabnu ter ceste Plešivec-Sopota v Škalah. Danes bodo skušali urediti tudi vodooskrbo za hišo v Plešivcu, ki ji je plaz uničil lastno oskrbo z vodo.

V skladu z državno uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode in s sklepom o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav bo predvidoma v torek z delom pričela komisija za ocenjevanje škode.

Občina poziva vse kmetijske pridelovalce, ki so utrpeli škodo na kmetijskih površinah, da najkasneje do četrtka, 29. novembra, na Mestno občino Velenje oddajo izpolnjen obrazec o oceni škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, povzročene po naravni nesreči, ki je objavljen na spletni strani občine. Upravičenci lahko obrazec dobijo tudi v glavni pisarni velenjske občine.

Za škodo, ki je nastala na infrastrukturi objektov in delih objektov, bo predpisane obrazce na terenu izpolnjevala občinska komisija v sodelovanju z občani, ki so utrpeli škodo.

Zapore cest

Na Koroškem je zaradi udora še vedno zaprta cesta glavna cesta med Selnico ob Dravi in Lovrenškim mostom. Obvoz je urejen skozi Ruše. Zaradi plazu je zaprta tudi regionalna cesta Šmiklavž–Graška.

V Zasavju in Podravju sta zaprti cesti Stojnci–Borl in Borl–Zavrč, zaprt je tudi mejni prehod Zavrč. Ob desnem bregu Save pa je zaprta lokalna cesta Hrastnik–Radeče. Na Gorenjskem in severnem Primorskem so zaprte še cesti  Mojstrana–Vrata in Krnica–Radovna.