Državni baron, misijonar, diplomat, potopisec in kartograf Žiga Herberstein iz plemiške rodbine na Slovenskem se je rodil leta 1486 v Vipavi, umrl pa je leta 1566 na Dunaju. V diplomatskih misijah je potoval na Dansko, v Švico, Španijo, na Češko in Madžarsko. V letih 1516-1518 in 1525-1526 je obiskal tudi Poljsko in Rusijo. Njegovi potopisi so pomemben zgodovinski vir in so bili večkrat objavljeni, prvič pod naslovom Rerum Moscoviticarum na Dunaju, v Ljubljani pa leta 1951 pod naslovom Moskovski zapiski.
Moskovski zapiski so ostali brez vsake konkurence celih dvesto let. Ni dvoma, da gre zahvala za tak uspeh v prvi vrsti njegovi slovenski domovini, ki ga je opremila po eni strani z znanjem jezika, v katerem je lahko komuniciral tako z Rusi kot s Poljaki, po drugi strani pa se je v svoji rojstni domovini navzel spoštovanja do različnosti, odprtosti in širokega razumevanja drugih.
Pojav in delo Žige Herbersteina spada med mejnike nastajanja moderne Evrope, v čas, ko se je začela oblikovati nacionalna država in porajati narodna zavest. Tudi Slovenci smo bili soustvarjalci tega novega toka evropske zgodovine. Zavest o tem je toliko bolj potrebna danes, ko Slovenija trka za sprejem v tisto Evropo, katere temelje je tudi sama polagala. Herberstein je bil predhodnik in predznanilec ideologov današnje združene Evrope, ki naj jo sestavljajo enakopravne države neodvisno on njih lege, položaja in ozemlja, ki ga obsegajo.
