V Avstriji se cepi 80 odstotkov ljudi, pri nas zgolj 6,5

Na UKC Ljubljana pravijo, da Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, ki jo zdravijo z antibiotiki, saj cepiva proti tej bolezni za ljudi ni. Uspešnost zdravljenja je odvisna od zgodnjega odkritja bolezni, je pojasnil predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Sterle.

Pogost je tudi klopni meningoencefalitis. Sterle je dejal, da bolnike s to boleznijo zdravijo simptomatsko, kar pomeni, da zgolj lajšamo posamezne simptome bolezni. "Se pa lahko pred klopnim meningoencefalitisom učinkovito zaščitimo s cepljenjem," je dodal. Teža bolezni, bolnišnično zdravljenje in včasih dolgotrajna rehabilitacije za bolnika pomenijo številne neprijetnosti in včasih tudi stisko, pa tudi veliko finančno breme. "Pomembno je opozoriti, da je v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko," je dejal Sterle.

Tveganju za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci. Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2013 zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb, zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 oseb. Na UKC Ljubljana pravijo, da gre v obeh primerih za precejšnje povečanje števila v primerjavi s predhodnim letom. Leta 2012 je za lymsko boreliozo namreč zbolelo 4.931 oseb, za klopnim meningoencefalitisom pa 164.

Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Marta Grgič Vitek z NIJZ opozarja, da je v zadnjih letih delež cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu v Sloveniji še vedno zelo nizek. "Podatki za leto 2007 kažejo, da je najmanj en odmerek prejelo le približno 12 odstotkov prebivalcev, na podlagi ocene, ki je bila leta 2011 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja pa ocenjujemo, da se cepi 6,5 odstotka prebivalcev," je povedala. V Avstriji pa so denimo z zelo odmevno promocijo uspeli zvišati delež cepljenih iz šest odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih, hkrati pa se je močno znižalo število zbolelih, je dodala. Po njenem mnenju so zato nujne kampanje, ki so namenjene osveščanju.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. V UKC Ljubljana so spomnili, da je bil leta 2012 v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.

Okužene so bile štiri osebe, pri treh osebah so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja. Pri dveh osebah se je razvil tipičen potek bolezni z dvema fazama. Oba bolnika sta poiskala zdravniško pomoč, pri čemer je bil eden tudi hospitaliziran. Tretja oseba je zbolela z enako klinično sliko, vendar ni razvila druge meningealne faze bolezni. Edina oseba, ki ni zbolela, je bila proti kopnemu meningoencefalitisu cepljena.

Na UKC Ljubljana pravijo, da cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, nato pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih zdravnikih.