Avstralija je najsrečnejša razvita država na svetu. Prvo mesto v raziskavi, ki jo opravlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je zasedla že četrtič po vrsti in za seboj pustila skandinavsko trojico – Norveško na drugem, Švedsko na tretjem in Dansko na četrtem mestu. Sledijo Kanada, Švica, ZDA, Finska, Nizozemska in Nova Zelandija. Slednji dve sta med prvo deseterico zamenjali Veliko Britanijo in Islandijo.
Na zadnjih treh mestih so Grčija, kjer so ljudje najmanj zadovoljni z življenjem, Mehika, kjer je največja težava zagotavljanje varnosti, in Turčija, ki zaostaja pri dohodkih in kakovosti bivanja, poleg tega pa so njeni prebivalci tudi precej nezadovoljni s svojim življenjem.
Sicer pa imajo tudi v najslabše uvrščenih državah prebivalci kar nekaj razlogov za srečo. Grki so, na primer, nadpovprečno zdravi, prav tako njihovo okolje, medtem ko so Mehičani preprosto srečni.
11 meril za srečno življenje
Omenjene kategorije so med enajstimi pokazatelji, na podlagi katerih so ocenjevali srečo prebivalcev posamezne države. Naj naštejemo vse: prebivališče, dohodek, služba, skupnost, izobrazba, okolje, družbena angažiranost, zdravje, zadovoljstvo z življenjem, varnost ter ravnotežje med delom in prostim časom.
Podatke so zbirali več kot deset let in prav zato naj bi bila omenjena raziskava kakovostnejša od številnih podobnih, ki jih objavljajo vsako leto. V to je vsaj prepričana Romina Boarini, ki pri organizaciji vodi oddelek za raziskovanje napredka in dobrobiti prebivalcev članic in članic samih.
Prav dobro nam gre
Na lestvici je sicer 36 držav, med njimi Slovenija. Raziskava kaže, da nam ne gre slabo. Pri številnih kriterijih smo se uvrstili v ali nad povprečje.
Gospodinjstva imajo glede na podatke, ki jih je zbral OECD, v povprečju letno na razpolago 19.692 ameriških dolarjev. To je sicer manj od povprečja OECD – 23.938 dolarjev – a še vedno zadovoljivo.
Tega pa ne moremo trditi za naslednji podatek, in sicer, da 20 odstotkov najbogatejših zasluži štirikrat toliko kot 20 odstotkov najrevnejših. Po drugi strani pa nam gre v tem pogledu celo zelo dobro. Neenakost je manjša le na Danskem. Podatke so sicer v tem primeru zbrali za 30 in ne za 36 držav. In kaj ugotovimo? Da je neenakost zelo velika težava!
V povprečju smo tudi glede na zaposlenost. V Sloveniji po teh podatkih 64 odstotkov prebivalcev, starih med 15 in 64 let, za svoje delo prejema plačilo. V OECD je povprečje 65 odstotkov. Na leto Slovenci oddelamo 1640 ur, povprečje OECD je 1765 ur.
Izobrazba pomembno prispeva k življenjskemu standardu in s tem tudi k možnosti za srečnejše ali pa vsaj bolj zadovoljivo življenje. In tu smo nad povprečjem – za skoraj 10 odstotkov. 84 odstotkov ljudi, starih od 25 do 64 let, ima namreč v naši državi vsaj srednješolsko izobrazbo.
Kaj pa zdravje? Danes rojeni otroci lahko pričakujejo, da bodo dočakali okoli 80 let – fantki 77, punčke pa 83. A ogrožajo nas prašni delci v ozračju (PM10), ki jih je precej nad povprečjem. Pri nas jih je 25,6 mikrograma na kubični meter zraka, medtem ko je povprečje v OECD 20,1 mikrograma na kubični meter zraka. Se pa zato lahko pohvalimo s čistimi vodami. Kar devet od deset vprašanih prebivalcev Slovenije je pri tej točki izrazilo zadovoljstvo.
Tudi na svoje bližnje se še lahko zanesemo. Kar 93 odstotkov ljudi v Sloveniji je tako povedalo, da poznajo človeka, na katerega se lahko obrnejo v težavah. Kljub temu pa nismo ravno zadovoljni s svojim življenjem. Le 68 odstotkov vprašanih namreč meni, da ponavadi preko dneva doživi več pozitivnega kot negativnega.
Pod črto: izmed enajstih kategorij je Slovenija najboljše rezultate dobila pri skupnosti, varnosti, izobrazbi in okolju. Daleč najslabše pa pri dohodku ter pri zadovoljstvu z življenjem. Za tolažbo pa to: delo in prosti čas znamo razporejati precej bolje kot Avstralci!
KOMENTARJI (191)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.