Že v svojem poklicu, poleg narave in divjih živali, največ fotografira ekstremne športe. Poleg tega ima za seboj nekaj alpinističnih odprav v Himalaji in je kot prvi osvojil dva vrhova na Grenlandiji. Izkušenj z letenjem ima dovolj, saj je jadralni padalec z nekaj ekstremnimi podvigi in seveda motorni pilot. Glede na to ni presenetljivo, da je tudi avtor številnih fotografskih razstav, fotomonografij, koledarjev in ene knjige. Dve sta še v pripravi, tako kot tudi projekt World Transsiberia.
Prav ta projekt, World Transsiberia, naj bi ga vpisal v zgodovino. Sicer ni prvi, ki poskuša obleteti svet z ultralahkim letalom, saj so do zdaj uspeli trije taki poskusi. Toda prvi se na pot podaja sam, brez pomoči drugega pilota. Nihče drug ni obletel sveta brez dodatne spremljave ter pomoči iz zraka. Prav tako s takim letalom še nihče do zdaj ni preletel Sibirije.
Lenarčič se podviga ne boji. Pravi namreč, da je potrebno leteti predvsem z glavo. Celoten projekt naj bi stal okoli milijon tristo tisoč nemških mark. Lenarčičevo pustolovščino pa bo ves čas možno spremljati tudi prek interneta.
Lenarčič naj bi se na pot podal 10. junija, kar pa zaradi tehničnih težav ne bo izvedljivo. Z Brnika bo vzletel približno deset dni kasneje. Pot ga bo vodila preko dvanajstih držav in bo dolga 31.000 kilometrov. Dnevno naj bi preletel od 500 do 1000 kilometrov, kar znese približno 35 letalnih dni. Nekaj rezerve, do načrtovanih osemdeset dni, si je pustil zaradi morebitnih vremenskih težav. Na cilj v Novo Gorico na letališče Rojce naj bi priletel ob koncu avgusta. Končni cilj poti ni izbran naključno. Na Rojcah je namreč leta 1909 svoj prvi polet opravil pionir slovenskega letalstva Edvard Rusjan. Ker bo potoval proti vzhodu, bi mu po pristanku v Novi Gorici do popolnega obkroženja sveta zmanjkalo nekaj kilometrov. A je Lenarčič najverjetneje mislil tudi na to in bo pred pristankom na Rojcah še zaokrožil nad Brnikom.
Vse težave naj bi prestalo ultralahko letalo STOL CH 701, ki ga proizvaja ameriško podjetje Zenith Aircraft. Letalo je dolgo 610 in visoko 240 centimetrov, razpon kril ima 810 centimetrov. Zmogljivosti letala se precej razlikujejo od tistih iz tehničnih podatkov. Za načrtovano pot so ga seveda ojačali in mu z dodatnimi rezervoarji povečali doseg. Poganja ga Rotaxov motor, ki deluje na neosvinčen avtomobilski bencin. Tudi ta sprememba je bila potrebna zaradi letenja čez Rusijo. Tam je namreč zelo težko dobiti letalsko gorivo. Tudi potreben neosvinčen bencin bodo na predvidene točke pripeljali posebej za letalo Matevža Lenarčiča.
