Uzbekistanski diktator se je znesel nad kritično hčerko, ona spisala pismo: Štejem modrice. Bila sem naivna …

BBC poroča, da je njihova novinarka prejela pismo, ki naj bi spisala Gulnara, iz njega pa veje strah. "Sem pod hudim psihičnim pritiskom. Pretepli so me, na rokah lahko preštevam modrice," piše. V pismu je še zapisano, da je v hišnem priporu, pod strogim nadzorom kamer in policije.

Pismo je prišlo iz ene najbolj izoliranih in represivnih držav na svetu, v priponki pa ga je po elektronski pošti poslala neznana oseba, ki trdi, da se "zavzema za pravico". Spisano naj bi bilo v zadnjih nekaj dneh.

"Bila sem naivna, ko sem mislila, da lahko v tej državi obstaja vladavina prava," še piše v pismu, katerega avtorica naj bi bila Gulnara, za katero je nekoč veljalo, da bo na čelu države nasledila svojega očeta.

Strokovnjakinja za analizo pisave je BBC-jevim novinarjem na podlagi primerjave pisma z njenimi starejšimi zapisi, povedala, da obstaja 75-odstotna možnost, da je avtorica pisma prav Gulnara. "Ko ne delate z originali, je 100-odstotna potrditev nemogoča, vendar je v tem primeru zelo, zelo velika možnost, da gre za pisavo iste osebe," je dejala izraelska strokovnjakinja za analizo pisave v cirilici Inessa Goldberg.

Pismo, za katerega torej načeloma velja, da je avtentično, razkriva posledice spektakularnega padca v nemilost, ki se je zgodil Gulnari, ki je po tem na Twitterju redno delila svoje kritično mnenje o vodilnih ljudeh v svoji državi.

V zadnjih 14 mesecih je Gulnara, ki so jo v razkritih ameriških depešah nekoč označili za "baronico tatov" in "najbolj osovraženo osebo v Uzbekistanu", tvitala o sporu z očetom in posledicah – zaprli so njen posel in televizijske postaje, ukinili njeno dobrodelno organizacijo in zaprli njene podpornike.

Javno je bila še posebej kritična do vodje očetove varnostne službe Rustama Innojatova, ki ga je obtožila, da se skuša dokopati do oblasti.

Njena aktivnost na Twiterju je zunanjemu svetu ponudila neprecenljiv vpogled v izolirano državo, o katere življenjskih razmerah se pravzaprav da običajno le ugibati. 16. februarja pa je njen glas na spletu utihnil. Zadnji tvit je objavila, preden je v njeno stanovanje vdrla režimska policija in aretirala nekaj ljudi, ki so dolgo veljali za nedotakljive.

Pismo zdaj razkriva, kaj se je zgodilo po tem. "Nemogoče je živeti kot človek, če te povsod opazujejo kamere in oboroženi moški in po vsem, kar sem videla – specialce, ki so skakali s streh, lomili moje stvari v prah, zlomili okna, vrata in še najhuje – osebo z zavezanimi očmi vlekli po tleh," piše. Ta oseba naj bi bil njen poslovni in menda tudi zasebni partner Rustam Madumarov, ki so ga, skupaj s še dvema družabnikoma, obtožili davčne utaje, poneverbe, pranja denarja in nezakonitega posedovanja gotovine tuje valute.

Gulnara nadaljuje z opisovanjem zastraševanja njenih prijateljev in sodelavcev, ki se vleče že mesece. Pravi, da je v izolaciji, ker je širila "nepotrebno resnico". V njenem stanovanju ni televizije, radia ali interneta, skrbi jo za 16-letno hčerko, ki je bolna.

Neuradni viri iz Uzbekistana so BBC-jevim novinarjem potrdili, da je Gulnara res v hišnem priporu.

V domačem Uzbekistanu sicer Gulnarino pismo ne bi naletelo na veliko sočutnih odzivov. Številni vse od začetka njenih kritik menijo, da gre za dvolično početje, saj kritizira režim, ki ga je nekoč poosebljala.

Vodila je poslovni imperij, pod vzdevkom Googoosha je bila največja pop zvezda v državi. Preko svojih poslov naj bi prala državni denar, kar so preverjali celo mednarodni preiskovalci. Nečedne posle je zanikala in trdila, da gre za gonjo očetovih sodelavcev.

Le malokdo v državi pa dvomi, da je Gulnarih hišni zapor naročil kar njen oče. "Ta je v zadnjih 15 letih dokazal, da mu je za spoštovanje človekovih pravic malo mar. Muči zapornike, uvedel je prisilno sterilizacijo v državnih bolnišnicah, otroke sili k delu na bombaževih plantažah," pravi Danii Kislov. Ga pa skrbi, da bi lahko Gulnarih sloves "baronice tatov" in njen monopol nad panogami, odgnal tuje investitorje. "S tem ambiciozni hčerki dokazuje, kdo je glavni v državi," pravi Kislov.

Skrbi ga tudi, kaj vse bi zdaj, ko sta v sporu, o njegovem režimu Gulnara še lahko povedala. A kljub temu, da ji je izključil internet, je Gulnara očitno vseeno našla pot, da svoje pismo pošlje svetovnim medijem. "Nikoli si nisem mislila, da se lahko to dogaja v civilizirani, razviti državi, za kar se Uzbekistan vsekakor ima. Vendar mi je podrobnejši pogled razkril vse grdobije, ki se tukaj dogajajo. In zdaj, ko končno poslušam ljudi, ki bi jim nekoč ugovarjala, vidim, da se vse to dogaja že dolgo," zaključuje pismo.