Irglova: Referenduma 4. maja ne bo

Izvrševanje odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih se zadrži do končne odločitve sodišča, so odločili ustavni sodniki.

Istočasno je ustavilo vsa referendumska opravila, kar pomeni, da referendum zelo verjetno ne bo mogel potekati 4. maja, kot je predvideval odlok. Zaenkrat torej še ni jasno, kdaj torej bo potekal referendum. Bo pa sodišče, kot so še sporočili, o vsebini odločalo absolutno prednostno.

Odločitev ustavnega sodišča je že priromala tudi do Državne volilne komisije, s katere so okrajne volilne komisije in volilne komisije volilnih enot že obvestili, da prekinejo nadaljevanje izvrševanja volilnih opravil, potrebnih za izvedbo referenduma skladno z 2. točko izreka sklepa Ustavnega sodišča.

Irglova: Referenduma 4. maja ne bo

Odločitev ustavnega sodišča, da do končne odločitve zadrži izvajanje odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli po besedah prvopodpisane pod zahtevo za referendum Eve Irgl pomeni, da referendum v nobenem primeru ne bo 4. maja. Z odločitvijo ustavnih sodnikov je zadovoljna, hkrati pa je takšno odločitev tudi pričakovala.

Irglova upa, da bo ustavno sodišče odločitev o ustavnosti oziroma neustavnosti odloka sprejelo čim prej, da bi lahko referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. V tem primeru bi bil namreč po njenih besedah referendum najcenejši, udeležba pa bi bila najverjetneje najvišja. "In k tema dvema ciljema bi morala slediti vsaka odgovorna politika," je dodala.

Koalicija temu nasprotuje, saj meni, da evropskih volitev ne gre mešati z referendumom o arhivih.

Grilc upa, da bodo sodniki čim prej odločili

Minister za kulturo Uroš Grilc je v prvem odzivu na odločitev ustavnega sodišča izrazil prepričanje, da bodo ustavni sodniki čim prej sprejeli končno odločitev o ustavnosti odloka. Na ta način bi namreč omogočili čim prejšnjo izvedbo referenduma, je dejal.

V PS, ki je tudi med organizatorji referendumske kampanje o arhivski noveli, pričakujejo, da bo ustavno sodišče o odloku referenduma odločilo čim prej. Podpredsednica PS Maša Kociper pravi, da je bil odlok sprejet skladno z zakonom in poslovnikom DZ, težava pa je, da zakon o referendumu še ni bil prilagojen lani sprejetim ustavnim spremembam.

Pirnat meni, da ni možno, da bi bil referendum 4. maja

Pravnik Rajko Pirnat po odločitvi ustavnega sodišča ne vidi možnosti, da bi referendum še lahko izvedli 4. maja. Državna volilna komisija (DVK) namreč zdaj ne pripravlja referenduma in ne tečejo nekateri roki za referendumska opravila.

Kot pravi, sklepa ustavnega sodišča ni mogoče razumeti drugače, kot da z njegovo vročitvijo DVK prenehajo vsi referendumski roki, ker se tudi ne izvajajo referendumska opravila. Pri tem Pirnat pojasnjuje, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi zahteva, da dan glasovanja ne sme biti manj kot 30 dni oddaljen od dneva razpisa referenduma. V ta rok pa obdobje do končne odločitve o odloku ne more šteti, ker sedaj DVK ne pripravlja referenduma in ne tečejo nekateri roki za referendumska opravila.

Tudi če bi ustavno sodišče na koncu odločilo, da je odlok skladen z ustavo - za kar pa Pirnat ocenjuje, da je malo verjetno - bi po njegovih besedah državni zbor moral spremeniti odlok, ker preprosto ne ustreza več zakonski zahtevi o tem, kdaj se izvede dan glasovanja.

V primeru razveljavitve odloka pa, kot pojasnjuje, obstaja tako možnost, da ustavno sodišče samo razpiše nov datum ali pa naloži DZ, naj sprejme nov odlok. Vendar Pirnat ne vidi prav dobrega razloga, zakaj bi ustavno sodišče samo določilo način izvedbe svoje odločitve in s tem določilo datum glasovanja. Bolj verjetno se mu zdi, da bi odpravo neustavnosti naložilo DZ.