Bilančna vsota NKBM je lani nominalno porasla za 16 odstotkov in dosegla 372 milijard tolarjev. Bilanca stanja za leto 2000 kaže, da so tolarska sredstva nominalno višja za 11 odstotkov, devizna pa za 26 odstotkov. Naložbe v gospodarstvo je banka lani glede na leto poprej nominalno povečala za okoli 12 milijard tolarjev oz. za 18 odstotkov. Po besedah Glogovška je bila NKBM prisotna pri domala vseh pomembnih slovenskih investicijskih projektih.
Sredstva prebivalstva in samostojnih podjetnikov so lani v banki porasla za 37 milijard tolarjev, kar predstavlja glede na leto 1999 25-odstotno rast. Obseg deviznih depozitov je narasel za 24 odstotkov, rast tolarskih depozitov pa za 25 odstotkov. Obseg posojil občanom je zrasel za osem odstotkov, obseg posojil samostojnim podjetnikom pa za 20 odstotkov. Obseg plačilnega prometa s tujino je lani v banki dosegel okoli dve milijardi evrov, kar je pet odstotkov več kot leto poprej.
V NKBM uspešno poteka tudi prenos računov pravnih oseb iz Agencije za plačilni promet v bančno okolje. Doslej so v banki odprli že 571 računov.
Ko je Glogovšek odgovarjal na novinarska vprašanja, je med drugim dejal, da si bo NKBM prizadevala za širjenje svoje mreže v Sloveniji, saj interes za to izražajo župani nekaterih mest. Hkrati pa si bo banka prizadevala tudi za prodor na tržišča v državah, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije.
V zvezi s privatizacijo banke je Glogovšek dejal, da je ta odvisna od lastnikov. Uprava pa se zavzema za to, da bi banka ostala v slovenskih rokah in da bi imela vsa obeležja domače banke. Zaradi velikih potreb po denarju postaja po njegovih besedah identiteta banke za nekatere nepomembna, vendar si bo uprava prizadevala, da bi določene vitalne stvari zapisali tudi v pogodbi s strateškim partnerjem. V zvezi s tem je Glogovšek spomnil, da je pred več kot 160 leti zrasla hranilnica v Mariboru za to, da bi pomagala ohraniti slovenstvo. Vsekakor pa je cilj privatizacije učinkovita in uspešna NKBM, ki bo generator razvoja v svojem okolju, to je v Sloveniji.