DZ je sprejel novelo zakona o dohodnini, s katero se bo ukinilo samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Po novem bodo morali ti zneski slediti rasti cen le v primeru, da bo stopnja inflacije na letni ravni znašala tri odstotke ali več. V proračun se bo po izračunih vlade steklo približno 33 milijonov evrov več dohodnine.
Danes sprejete spremembe se bodo uporabile že za odmero dohodnine za leto 2013. To pomeni, da bodo pri uvrstitvi posameznika v ustrezen davčni razred veljali takšni zneski, kot so veljali za leto 2012. Prav tako ostajajo v nespremenjeni višini davčne olajšave, pri čemer se z novelo zakona ukinja osebno olajšavo, ki se priznava zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti.
SDS: Če vse seštejemo, je vlada Bratuškove vsaki družini vzela eno povprečno slovensko plačo
V opoziciji so ukinitvi avtomatičnega usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo ostro nasprotovali. "Državljani bodo živeli slabše, nazadovalo bo gospodarstvo in država v celoti," je opozoril Branko Grims iz SDS. V stranki so predlagali, naj se avtomatično usklajevanje teh zneskov ohrani, a predlog ni bil deležen zadostne podpore.
"Usklajevanje olajšav z življenjskimi stroški je nujno potrebno," je spremembam zakona nasprotoval Andrej Šircelj, prav tako iz SDS. Če so olajšave višje, se posledično davek znižuje, to pa zavezancu povečuje neto prejemke. Spomnil je tudi na ostala zvišanja davkov in dajatev v preteklih mesecih ter dodal, da to spravlja ljudi v bes in obup ter v vedno večje siromaštvo. "Če vse to seštejemo, je vlada Alenke Bratušek vsaki družini vzela eno povprečno slovensko plačo," je nadaljeval strankarski kolega Marko Pogačnik. Z novimi obremenitvami in zmanjšanjem kupne moči ne moremo rešiti gospodarske krize, je pojasnil.
Vladna stran: Usklajevanje ni več primerno
Sistem avtomatičnega usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo smo poznali v obdobju visoke inflacije, zdaj pa ta rešitev s sistemskega vidika po oceni vlade ni več primerna, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Vladi se zdi bolj primerno, da se avtomatizem nadomesti z uskladitvijo teh zneskov takrat, ko se pojavi potreba za to, je nadaljevala. Kadar se bo inflacija gibala pod tremi odstotki, se bo vlada lahko odločila za uskladitev, če bo tako želela, je dejala. Kadar bo rast cen življenjskih stroškov presegla to mejo, pa bo uskladitev obvezna. Višino uskladitvenega koeficienta se bo določilo z zakonom o izvrševanju proračuna, pravilnik z usklajenimi zneski pa bo izdal finančni minister.
Vraničarjeva je priznala, da vlada v zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015 te uskladitve ni predvidela. To pomeni, da se proračunski prihodki od dohodnine prihodnje leto ne bodo zmanjšali za približno 30 milijonov evrov, za kolikor bi se, če bi ohranili avtomatično usklajevanje, je dejala.
Čeprav je vladi tako naložilo ustavno sodišče, pa so v opoziciji nasprotovali tudi črtanju določbe, ki ureja olajšavo za čezmejne delovne migrante. Kot so opozarjali, bi ukinitev te olajšave vodila v selitve v tujino ali pa opuščanje tamkajšnjih zaposlitev, zaradi česar bi se brezposelnost v regijah ob meji še povečala. "Taka politika je kratkovidna in je do ljudi, ki se dnevno vozijo na delo v tujino, tudi krivična," je opozoril Grims.
Večina sprejetih sprememb zakona je sicer vezanih na novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim se daje podlago za obvezno zavarovanje tudi osebam, ki opravljajo delo tudi v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja, ki ni delovno razmerje. Med drugim bo zmanjšanje davčne osnove možno tudi za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec.
Izenačuje se tudi davčna obravnava odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.