"Z dogovorom kmetje nikakor ne moremo biti povsem zadovoljni, saj cena 26 tolarjev za kilogram, glede na porast stroškov in glede na lansko ceno, ne zagotavlja tistega, kar smo si kmetje želeli. Veliko bo odvisno tudi od vremena, saj bi bil ob lepem vremenu pridelek boljši, kar bi pomenilo še nekaj tolarjev k tej ceni," je povedal Vrisk.
Vlada pa je formalno potrdila še dodatnih 140 milijonov tolarjev, namenjenih spravilu pridelka v žitne silose in analizo kakovosti pšenice, ki bodo razbremenili pridelovalce žita.
"K dotaciji je potrebno prišteti še 54. 00 tolarjev, ki jih država daje na hektar obdelovalne površine. Slovenija bo v dobrih dveh letih in pol v Evropski Uniji, zato nam ne preostane nič drugega, kot da se prilagodimo tem tržnim razmeram. Seveda bodo še potrebni večji proračunski izdatki, vendar bo trg tisti, ki bo na koncu določal ceno," je v pogovoru za 24 ur povedal minister za kmetijstvo Franci But.
Slovenski kmetje oz. žitarji letos pričakujejo okrog 140.000 ton pšenice, kar bi bila rekordna letina (lani so žitarji odkupili okrog 110.000 ton pšenice). Na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja je za subvencije v kmetijstvu zaprosilo okrog 62.000 kmetov, kar je malo več kot lani. V KGZS sicer predvidevajo okrog 67.000 vlog, še zlasti, ker je vlada današnji skrajni rok za oddajo vlog zaradi časovne stiske in velikega števila nepopolnih vlog podaljšala na 6. julij.
