Unikata obeh prvih slovenskih knjig je organizatorju razstave, Narodni in univerzitetni knjižnici, do konca razstave, 2. januarja 2001, posodila avstrijska nacionalna knjižnica. Ob otvoritvi razstave je srednjeveško vzdušje ustvarila še protestantska glasba iz zbirke NUK ter pohištvo in posoda, ki jih je za razstavo posodil Narodni muzej. Obiskovalci razstave lahko na elektronskem mediju listajo po straneh Katekizma in Abecednika.
Ob otvoritveni slovesnosti v Cankarjevem domu je spregovorila tudi programska direktorica Narodne in univerzitetne knjižnice Vilenka Jakac Bizjak, ki je poudarila, da sta 200. obletnica Prešernovega rojstva in 450. obletnica nastanka prvih slovenskih knjig primeren uvod v praznovanje 10. obletnice slovenske samostojnosti. Dosežki Slovencev na literarnem področju so se namreč svojevrstno prepletali s slovensko politično identiteto, je dejala.
Ob otvoritvi je bil navzoč tudi direktor avstrijske nacionalne knjižnice Hans Marte. Kot je dejal, avstrijska nacionalna knjižnica kot hraniteljica prvih slovenskih knjig posojilo teh konstitutivnih temeljev slovenskega naroda za razstavo razume kot poklon slovenski kulturi, na drugi strani pa želijo s tem hvaležno spomniti na pomembne slovenske umetnike, pisatelje, arhitekte, znanstvenike in duhovnike slovenskega rodu, ki so živeli in ustvarjali na Dunaju. Pri tem je izpostavil matematika Jurija Vego, arhitekta Jožeta Plečnika, Jerneja Kopitarja in druge.
Ob 450-letnici nastanka prvih slovenskih knjig bo NUK poleg unikatov Trubarjevega Katekizma in Abecednika predstavila tudi popolno serijo izvirnih slovenskih tiskov iz 16. stoletja in njihovih kasnejših izdaj, vsega 79 tiskov. Od teh jih v Sloveniji hranimo v izvirni podobi 45. Celoten opus je nastal v kulturno-zgodovinskem okviru reformacije, tako da so katoliški drobci le izjeme.
Med eksponate je avtor razstave poleg slovenskih tiskov vključil tudi vse tiste, pri katerih so Slovenci - predvsem Trubar - sodelovali zgolj kot uredniki ali organizacijski sodelavci. V enem primeru (Vramčeva Kronika) pa je tisk slovenski samo po tem, da ga je njegov avtor izdelal, ko je živel in delal na slovenskem ozemlju in ga natisnil v Ljubljani.
Sicer je razstavo postavila Vesna Vidmar, besedila - v slovenščini in angleškem prevodu - sta poleg Glavana prispevala Igor Grdina in Vilenka Jakac Bizjak, fotografije v spremnem bogato opremljenem katalogu pa so delo Milana Štuparja in Lucijana Bratuša, ki je katalog tudi oblikoval.
