Vaše novice

Umrla Roža Piščanec

Ljubljana, 01. 10. 2006 16.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Goran Arh
Komentarji
0

Za posledicami raka je umrla slikarka, ki so jo uvrščali med pravljičarke srednje generacije.

Akademska slikarka Roža Piščanec je slikala krajine in figuralne kompozicije v olju in akvarelu. Širši javnosti je bila poznana predvsem po ilustracijah otroške literature, pravljic, učbenikov in periodičnega tiska za otroke in mladino.

Rodila se je 7. julija 1923 v Lovrencu na Dravskem polju pri Ptuju. Rasla je v okolju, ki se je v letih najhujše gospodarske krize borilo zgolj za preživetje. Ni bilo denarja za papir in barvne svinčnike. Kot otrok je izrabila vsako priložnost za risanje in bila za to včasih tudi tepena. Otroci so namreč morali delati in pomagati doma.

Roža Piščanec je umrla v petek, 29. septembra, v Ljubljani za posledicami raka.

Končala je trgovsko šolo v Mariboru, kamor se je vpisala na željo staršev. Kot mladinska aktivistka je odšla v partizane. Po vojni je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in leta 1950 zaključila študij slikarstva. Dve leti kasneje je končala slikarsko specialko pri Slavku Pengovu. Po študiju je kot likovni pedagoginja poučevala na nekaterih osnovnih šolah v Ljubljani, do upokojitve pa je bila zaposlena na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Kot upokojenka se je posvečala predvsem akvarelom in risbam. Ustvarjala je vse do smrti.

Rožo Piščanec likovni kritiki uvrščajo v skupino pravljičark srednje generacije. Te so s svojim osebnostnim slogom, ob vplivu sodobnih umetniških tokov, dvignile slovensko ilustracijo na vrhunsko raven.

Ilustracije Rože Piščanec v knjigi Frana Levstika "Kdo je napravil Vidku srajčico" so postale pomemben del zakladnice slovenske ustvarjalnosti. Slikanica je doživela številne ponatise v Sloveniji in v tujini in je prejela vrsto nagrad. Z ilustracijami je obogatila knjige: Belokranjske pesmice Boža Račiča, Zgodbe o zmešnjavah Hansa Fallade, Povestice o punčki Maji Bogomira Magajne, rusko pravljico Trije medvedi , knjige Hišnikov dan, Beli konjič, S helikopterjem k stricu Tintinu Branke Jurca, Medenjakovo hišico Františka Hrubina, Pikapolonico, Naše živali Franca Bevka, Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič, Janko in Metka bratov Grimm in Kam potuje cesta Valerije Skrinjar -Tvrzove. S svojimi ilustracijami je vrsto let navduševala mlade bralce Cicibana in Pionirja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.