Na vprašanje, kdaj bomo podobne ukrepe kot na brniškem letališču uvedli tudi na cestnih mejnih prehodih, je direktor Veterinarske uprave Zoran Kovač za oddajo 24 ur povedal odgovoril, da bo do tega prišlo v primeru, da bi se slinavka in parkljevka začela širiti tudi po drugih državah EU. Postavitev cestnih mejnih zapor oziroma dezobarjer pa je po njegovih besedah povezana z izjemnimi stroški. Na vprašanje, kako je s prenašanjem bolezni z obleko, je odgovoril, da je možnosti prenosa bolezni z obutvijo dosti večja. Pri prepovedi uvoza in tranzita gre predvsem za žive živali, pri izdelkih pa gre za tiste vrste kategorije mesa oziroma izdelkov, ki niso termično obdelani. V to kategorijo spadajo sveže in zamrznjeno meso in izdelki, ki niso prešli najmanj 72 stopinj Celzija, ali pa niso bili s procesom sušenja dovolj dolgo sušeni. Pršut je eden izmed proizvodov, pri katerem ni tovrstnih zapor, ki veljajo za salame, ki so samo fermentirane. Mleko, v kolikor je pridobljeno iz termično predhodno obdelanega procesa, torej da je pasterizirano pri 72 stopinjah najmanj eno minuto, ni nevarno za prenos te bolezni. Mleka, ki je samo termizirano, pa ni dovoljeno uvažati v našo državo. Klobase, ki so obarjeni izdelki, niso predmet prepovedi. Če se bolezen ne ob pojavila v državah celinske Evrope, bodo po besedah Kovača ti ukrepi trajali deset do petnajst dni, kolikor je tudi inkubacijska doba te bolezni.
Vsi prispeli potniki na Aerodrom Ljubljana bodo tudi ustrezno obveščeni, naj v štirih dneh po prihodu ne obiskujejo objektov z živalmi, je dejal Kovač. Udeleženci sestanka so se seznanili z vsemi dosedaj predlaganimi in sprejetimi ukrepi za preprečitev vnosa te virusne bolezni živali v Slovenijo in jih ocenili kot zadovoljive.
Državno središče za nadzor bolezni je po pojasnilu Kovača del posvetovalnega organa, ki daje upravnemu organu določene predloge glede prihodnjega ravnanja. Po njegovem pojasnilu se bodo znova sestali ta petek, ko bodo govorili o dodatnih ukrepih, ki bi jih bilo treba izvesti, v kolikor se bodo razmere v EU poslabšale. Kot je še pojasnil direktor najvišje veterinarske oblasti v državi, t. i. ožje državno središče za nadzor bolezni sestavljajo predstavniki vseh veterinarskih institucij, to je strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to boleznijo, t. i. širše središče pa nastopi ob pojavu bolezni. Poleg prej omenjenih pa so v njem še predstavniki civilne zaščite, vojske, hidrometeorološkega zavoda in drugi, ki so v državi pristojni za izvedbo vseh potrebnih ukrepov za zajezitev bolezni. Središče obstaja že od leta 1996, ko je bil v ta namen izdan ustrezen pravilnik, do danes pa se ni sestalo, saj ni bilo take potrebe.
Kot je znano, je VURS včeraj, potem ko v Belgiji in Franciji zaznali sumljive primere obolelih živali za slinavko in parkljevko, preventivno in do preklica povsem zaprl državne meje za uvoz in prevoz pošiljk parkljarjev iz praktično vseh evropskih držav.
