K reševanju razmer v Ukrajini očitno prav nič ne pripomorejo niti tamkajšnji politiki. V ukrajinskem parlamentu so namreč danes med sejo, ki je bila sklicana zaradi poslabšanja razmer v vzhodnem delu države, spet obračunavali s pestmi.
Predsednik Oleksander Turčinov je v svojem govoru ponovil, da so provokacije zrežirane s strani ruske tajne službe. Nekdanji boksar in sedanji vodja stranke Udar je nato dejal, da bi morali krivdo za razmere obesiti na tiste, ki se poslužujejo sparatizma in skušajo razbiti državo. "Organi pregona se morajo zdaj ukvarjati s tujimi plačanci," je dejal.
V parlamentu je završalo, ko je vodja komunistične stranke Petro Simonenko obtožil nacionaliste, da so Rusiji pomagali že ob samem pričetku krize. Vprašal jih je, kaj so ukrajinske oblasti storile, da bi preprečile nasilje, in ali so kdaj prisluhnili željam in zahtevam ljudi, ki bivajo na nemirnih območjih.
"Začnimo z analizo potreb državljanov, ki ostajajo v Ukrajini. Ti, ki živijo v Luhansku, Donetsku in na nekaterih drugih območjih, so prišli na ulice zaradi zaščite svojih pravic," je dejal, nakar sta mu dva desničarska poslanca iz rok izpulila mikrofon. Več kot 30 poslancev je bilo takoj na nogah, sledilo je prerivanje, manjkalo pa ni niti boksarskih vložkov. Simonenko ni bil poškodovam, so pa nekaj udarcev prejeli drugi člani njegove stranke.
Ukrajinske sile aretirale več kot 70 proruskih aktivistov
Potem, ko so proruski aktivisti v ukrajinskem mestu Doneck zasedli glavno upravno stavbo in razglasili ustanovitev suverene "ljudske republike", ki je neodvisna od kijevskih oblasti, so ukrajinske oblasti izdale ukaz za aretacijo ruskih separistov. V tako imenovani protiteroristični akciji so aretirali okoli 70 proruskih aktivistov, ki so že v nedeljo zasedli vladno zgradbo in izobesili rusko zastavo. Njihovo ravnanje ukrajinske oblasti označujejo za "drugo stopnjo posebne operacije" razbijanja Ukrajine.
Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov zdaj miri ljudstvo, da bodo po akciji stvari spet potekale normalno, a oglasili so se tudi Rusi. Rusko zunanje ministrstvo je namreč ukrajinske oblasti pozvalo k prekinitvi akcije, saj bi lahko kakršnokoli posredovanje vodilo v izbruh državljanjske vojne. Rusko zunanje ministrstvo je dodalo, da imajo informacije, da ukrajinske oblasti na jugovzhod Ukrajine, predvsem v Doneck, pošiljajo varnostne sile in prostovoljce iz nacionalne garde, pa tudi pripadnike skrajnega nacionalističnega gibanja Desni sektor.
Po trditvah Moskve v operaciji sodeluje tudi 150 "ameriških plačancev" ameriškega zasebnega varnostnega podjetja Greystone, ki so oblečeni v uniforme ukrajinskih specialnih enot, kar je vzrok za dodatno zaskrbljenost.
Po navedbah Moskve je naloga enot, da nasilno zlomijo upor tamkajšnjih prebivalcev proti politiki ukrajinskih oblasti. S tem "ogrožajo pravice, svoboščine in življenja miroljubnih ukrajinskih državljanov in stabilnost ukrajinske države," so poudarili v Moskvi.
Turčinov prepričan, da želi Rusija ponoviti scenarij
A ukrajinski predsednik Turčinov je bil že pred njihovim opominom zelo jasen, ko je dejal, da bo Ukrajina ukrepala zoper tiste "teroriste", ki bodo oboroženi. Turčinov je dejal, da poskuša Rusija očitno ponoviti scenarij, ki se je odvil na Krimu.
ZDA: obstajajo močni dokazi, da so to ruski plačanci
Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carnay je dejal, da so ZDA pripravljene nadaljevati s sankcijami proti Rusiji, v kolikor bodo proruski aktivisti povzročali nemire. Kot pravi, obstajajo močni dokazi, da so bili nekateri protestniki plačani za svoje početje in niso prebivalci teh krajev.
Ameriški državni sekretar John Kerry je nastopil z zaostrenim tonom. V ameriškem senatu je danes Rusijo obtožil, da je na vzhod Ukrajine poslala "ruske provokatorje in agente", da bi tam povzročili kaos in spodbujali separatistične težnje.
Iz Pentagona so medtem sporočili, da bi lahko zaradi ruske priključitve Krima ZDA preučile prisotnost ameriške vojske v Evropi.
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes posvaril Rusijo, da bi naredila zgodovinsko napako, če bi se še dodatno vmešavala v Ukrajini. "Pozivam Rusijo, naj naredi korak nazaj in ne zaostruje razmer v Ukrajini," je dejal Rasmussen na seminarju v Parizu.
"Če se bo Rusija še dodatno vmešavala v Ukrajino, bo to zgodovinska napaka. To bi imelo hude posledice na naše odnose z Rusijo in bi Rusijo dodatno mednarodno osamilo," je zatrdil generalni sekretar Nata.
Protestniki zavzeli vladna poslopja tudi v Harkovu in Lugansku
V nedeljo so proruski protestniki vladna poslopja zavzeli tudi v Harkovu in Lugansku. Včeraj je policija sporočila, da so protestniki v Lugansku zavzeli poslopje varnostnih sil, pri tem pa vdrli tudi v prostore z orožjem in jih izpraznili. Policija je zato zaprla vse vpadnice v mesto. "Neznanci, ki so v stavbi, so vdrli v orožarno in zasegli orožje," so sporočili. Notranji minister Avakov pa je na svojem Facebook profilu zapisal, da so v Harkovu protestnike, ki so zasedli vladno poslopje, pregnali iz zgradbe.
V Lugansku je policija protestnike, ki so zahtevali izpustitev 15 proruskih aktivistov, ki so bili prejšnji teden zaprti in obtoženi netenja nasilnih nemirov, obstreljevala s solzivcem. Po poročanju lokalnih medijev sta bila pri tem poškodovana najmanj dva človeka. Tudi v Harkovu so iz zasedenega poslopja mahali z rusko zastavo, to pa je pozdravila množica protestnikov pred zgradbo. Policija je zavrnila posredovanje in se po vdoru protestnikov umaknila.
EU zaskrbljena čaka na sestanek ministrov
EU skrbi dogajanje na vzhodu Ukrajine, kjer so v Donecku in Harkovu proruski protestniki razglasili neodvisnost in napovedali referendum. Nabor gospodarskih sankcij, h kateremu je pozval vrh EU, se sicer pripravlja "s polno hitrostjo", a novih ukrepov za zdaj ni pričakovati, saj se obenem pripravlja ministrski sestanek Rusije, Ukrajine, ZDA in EU.
KOMENTARJI (582)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.