Tina Gorenjak spregovorila o raku na dojkah

"Sicer je najpomembnejše leto v mojem življenju leto, ko se je rodila moja hči Nina Barbara, a sem se odločila, da vam zaupam drugo zgodbo, ker si želim, da bi mnogim dala moč, pogum in vero, da je marsikaj v življenju mogoče," je zgodbo o težki bolezni začela 46-letna Tina.

Pred petimi leti je namreč izvedela, da ima raka na dojki, in kot so ji povedali zdravniki, je bil tumor tako velik, da so ji želeli odstraniti obe dojki in maternico ter jajčnike: "Nujni naj bi bili tudi kemoterapija in hormonska terapija." Zdravnik jo je tolažil, da je lahko srečna, češ da jo lahko operira že čez dva dni in da bo 'rešena'. Tina njegovih besed ni razumela: "Rešena? Česa? Srečna? Da mi bodo odstranili tolikšen del mojega telesa? Kemoterapija … hormonska terapija … večletno okrevanje, bolečine, izguba vitalnosti …"

Ker ni bila pripravljena na tako hude posege, niti na kemoterapijo in hormonsko terapijo, se je odločila, da bo skušala sama najti drugo pot. "Začel se je boj. Boj z mojim telesom, ki je bilo od bolezni popolnoma izmučeno, boj z mojim umom, spraševala sem se, ali to sploh zmorem, in boj z večino zdravnikov, ki so mi rekli, da je to, kar počnem, neumnost."

Hčerka ji je dala zagon za boj

Poleg tega, da je iskala alternativno pot, kako se rešiti iz okov bolezni, jo je skrbelo za mamo in hčerko in to, kako bosta prenesli, da je zbolela. "Mamo je bilo na smrt strah zame. In jo razumem, ker bi bilo mene enako strah za mojo hčer. Veliko bolj, kot me je bilo strah zase." Mama se z njeno odločitvijo, da poišče alternativno pomoč, ni strinjala. "Nikoli ne bom pozabila, kako mi je s solzami v očeh rekla: 'Tina, pa kaj delaš neumnosti, odreži si že vse to. Glavno, da boš živa! Nina ima samo tebe! Si lahko predstavljaš, kako se počuti ona? Ne delaj ji tega!'" je mamo citirala igralka. Hčerka pa je tista, ki je Tini dala nov zagon, novo moč za boj. "Rekla mi je: 'Mami, mogoče bo to zvenelo brezčutno, ampak ni. Mene ni niti malo strah zate. Zato ker vem, da boš ti to zmogla in boš zmagala!' Moja hči! Najboljša oseba v mojem življenju. Obožujem jo. Dala mi je polet. Dala mi je še večje zaupanje vase."

Osredotočena na zdravljenje

"Moj um in srce sta bila 100-odstotno osredotočena na ozdravitev. Začele so se mi tudi dogajati skoraj čudežne stvari, v moje življenje so vstopali ljudje, ki so imeli prave informacije, načine, možnosti in moje telo je bilo kot vojak, ki zmore, zmore!" je povedala Tina in dodala, da je neskončno hvaležna dr. Ivici Flis in dr. Nini Čas, ki sta ji pomagala. "Brez njiju se moja pot ne bi končala tako, kot se je." In kako se je končala Tinina pot? V treh mesecih se je tumor zmanjšal za več kot polovico, o drugih zasevkih, kot pravi, pa ni bilo ne duha ne sluha.

"Ostaja le majhna brazgotina na mojem oprsju, ki ji pravim moja indijanska brazgotina in je ne bi zamenjala za nič na svetu," je povedala Tina in dodala, da bi rada s svojo zgodbo pomagala vsem, ki so se znašli v podobni stiski. "Menim, da se ogromno bolezni pojavi zaradi naših notranjih, čustvenih stanj. Sicer sem od nekdaj optimist, vendar mi je življenje kar nekajkrat postreglo s hudimi čustvenimi pretresi. O njih nisem govorila, ves čas sem se borila sama in v nekem obdobju sem padla v silno globoko in dolgo žalost, za katero nihče ni vedel. In iz nje me je očitno iztrgala bolezen. V tem času sem naredila ogromno življenjskih sprememb, ki se jih držim še danes in se jih bom do konca življenja. Najpomembnejše pa so tiste spremembe v srcu in umu: da se sprejmeš takšnega, kot si, da prepoznaš trenutke, ko padaš v globoko žalost, in najdeš način, kako izstopiti iz tega, še preden bi padel v črno luknjo, in da absolutno verjameš, da se bo vse dobro končalo."