Eva Boto

Letnica rojstva: 1995
Kraj bivanja: Maribor
Izobrazba: dipl. prof. razrednega pouka
Poklic: še študentka, ki ob tem dela na radiu

MED SVOJE NAJVEČJE USPEHE NA GLASBENEM PODROČJU ŠTEJEM:

2010, festival Super Chris v Avstriji, moja prva zmaga na pevskem področju. Stara sem bila komaj 10 let. Od takrat sem vedela, da je glasba nekaj, s čimer se želim ukvarjati do konca življenja.

2012, zmaga na Emi, vstopnica za Evrovizijo. Moje otroške sanje so se takrat uresničile. Še leto pred tem sem ob gledanju finalnega dela oziroma nastopa Maje Keuc rekla mami, da bom naslednje leto pa jaz stala na tistem odru. In je bilo res tako.

2016, Popevka

2018 je bilo zame prelomno leto. Začela sem ustvarjati avtorsko glasbo, pri kateri mi pomaga moj prijatelj, producent, vrhunski glasbenik Žan Serčič. Leto 2018 štejem k svojim uspehom predvsem, ker sem končno podrla zid pred sabo, strah pred tem, da nisem dovolj dobra, se nehala obremenjevati s tem, kaj bodo drugi rekli, kaj si bodo mislili, kako bodo mojo glasbo sprejeli. Je kar nor občutek, ko ugotoviš, da si meje v glavi postavljamo sami, v resnici pa jih sploh ni.

ZADNJI FILM, KI TE JE NAVDUŠIL?

Papillon! Obožujem filme po resničnih dogodkih. Fascinantno mi je odkrivanje stvari, ki se mi zdijo popolnoma nepredstavljive, pa so se v preteklosti dogajale. Sploh vojni filmi - Dunkirk itd. Vojne filme sem, mislim, da pogledala pa res VSE!

PESEM, KI SI JO TRENUTNO ŽVIŽGAŠ?

Svojo novo, ki sem jo ravno pred dnevi posnela. Sicer pa imam te dni na 'repeat' pesem I can’t help myself od Kelly Family. Zaljubljena sem v to pesem.

KAKO SE BOŠ PRIPRAVILA NA PREOBRAZBO V NASPROTNI SPOL?

Začela bom z jemanjem testosterona. (smeh) Ne, saj ne. Šalo na stran. Verjetno se bom najprej začela obnašati kot moški. Poskušala bom predvsem usvojiti te moške kretnje, poglede. Pesem bi vadila zgodaj zjutraj, saj mi gredo takrat nižine najbolje od rok oziroma zjutraj pač brundam, nizki toni gredo takrat brez problema.

ČESA SE V SKLOPU ODDAJE NAJBOLJ VESELIŠ?

Po pravici, res vsega. Od vaj do tega, kako bomo izvedeli, koga bomo imitirali, pa celotne preobrazbe, maske, kostumov, da se bomo lahko ob vsem tem zares vživeli v sam lik. Veselim se nedeljske oddaje in posledično adrenalina, ki bo prisoten. Veselim se smeha, ki ga bo prinesla sama oddaja, vsi nastopajoči, veselim se res vsega, ker je ekipa tako super, da veš, da bo zelo zabavno.

IN ČESA BOJIŠ?

Mihe Krušiča! (smeh) Pretiravam, ampak malo se ga pa vseeno. Bojim se, da ne bi prenesla maske na vratu, saj sem ugotovila, da imam v podzavesti nek strah. Pa malo se, priznam, bojim prve oddaje, ampak to je verjetno bolj tisto pričakovanje, ko bi rada čim prej videla, kako vse skupaj poteka v živo.

KOGA BI NAJRAJE IMITIRALA?

Netta. Predstavlja mi zelo velik izziv, močnejša bi bila, ogromno obrazne mimike je v njenih pesmih, gibanja in dobrega petja.

SE BOJIŠ DENISA?

Niti ne. (smeh) Mogoče samo tega malo, da bi me vprašal ali pa odgovoril nekaj, kar bi mi čisto zaprlo usta. Da ne bi vedela, kaj povedati nazaj.

TVOJ VZORNIK JE?

Trenutno nimam nekega posebnega vzornika, mi je pa v otroštvu bila velik vzor Christina Aguilera, ona je bila zame kraljica sveta. Pa zraven še Beyonce, pa Darja Švajger in Nuša Derenda. Vse so mi nekako velik vzor, saj zelo spoštujem njihovo glasbo, vokalne sposobnosti, v bistvu vse. Vedno sem si želela postati kot one.

NAJLJUBŠI JUTRANJI RITUAL?

Najprej šest budilk. Potem pa … Dremanje po budilki. (smeh) Najhuje mi je zjutraj vstati, saj res ljubim jutranje spanje. Zato večkrat kar ostanem v postelji po budilki, da pridem malo k sebi, ker zjutraj drugače ne funkcioniram. Posledično mi zato ne ostane časa (skoraj nikoli) za zajtrk in druge stvari.

SANJSKI DOPUST JE?

Zame je sanjski dopust kjerkoli, samo da sem s pravo osebo, zunaj gneče, v popolnem miru, brez telefonov. Ko odklopim od vseh drugih ljudi, vsakodnevnih skrbi, obveznosti. Verjetno bi vsaka ženska odgovorila z Bali in podobnim … Mene odpelji v Bohinj, stran od vsega, telefon na letalski način za en teden … To je zame sanjski dopust.

KAJ NAJRAJE POČNEŠ V PROSTEM ČASU?

Jem! Sicer pa prosti čas najraje namenim družini, psom, igranju klavirja, svojim prijateljicam.

NAJVEČJA IN (ZAENKRAT) NEIZPOLNJENA ŽELJA?

Skok s padalom z letala! Lansko leto sem skočila z Vogla v tandemu, na seznamu pa še moram odkljukati skok z letala! To nameravam narediti v bližnji prihodnosti.

NAJBOLJ ZABAVNA ANEKDOTA V POVEZAVI Z NASTOPI

Pred kratkim se mi je zgodilo, da sem nastopila za eno večjo skupino, med njimi pa je bil tudi zelo velik oboževalec Evrovizije iz Velike Britanije. Bil je tudi velik oboževalec moje pesmi, ki sem jo predstavila na Evroviziji leta 2012. Organizatorji so mi to povedali, zato sem ga povabila na oder. Bil je čisto presrečen. Človek je znal celo mojo pesem Verjamem na pamet! Prav nisem mogla verjeti.

Sicer pa je teh zabavnih momentov ogromno, od tega, da sem pozabila besedilo svoje pesmi in sem se sredi komada začela smejati, vsi ostali pa z mano, pa do tega, da se mi je enkrat visoka peta zataknila in sem skoraj padla.

Ne bom pozabila pa meni najbolj strašnega momenta, za druge pa je bilo zelo smešno … Med petjem mi je pod noge zlezel velik ščurek in sem sredi pesmi začela kričati in paničariti. Zaradi tega sem imela nočne more!

OPIŠI SODNIKE Z ENO SOPOMENKO:

Odštekani!

KDO TE JE NAJBOLJ NAVDUŠIL V PREJŠNJIH SEZONAH? ZAKAJ?

Tomaž Ahačič, ko je zapel pesem od Majde Sepe. Ta nastop se mi je najbolj vtisnil v spomin, to je bilo identično kot original. Jaz sem bila nad tem nastopom fascinirana.

Pa Tilen Artač, ko je imitiral Jožeta Potrebuješa, tu sem potočila tudi kakšno solzo. Ob njegovih imitacijah sem se res presmejala, ker se je res vživel v vsako vlogo, sploh nisi imel občutka, da je s tabo v studiu Tilen.

KATERE PREOBRAZBE SE BOJIŠ? ZAKAJ?

Ne bi rekla, da se kakšne preobrazbe bojim, bi mi bil pa največji izziv, če bi preobrazba res imela vse, od konkretne maske, gibanja, petja. Sploh velik izziv bi bil, če bi morala veliko plesati ob petju.

KAJ TI POMENI SODELOVANJE V ŠOVU ZNAN OBRAZ IMA SVOJ GLAS?

En velik izziv, da vidim, koliko lahko grem stran iz svoje cone udobja, da se pravzaprav naučim ravno to, premagati strah pred tem, kar mi ni tako blizu, prestavlja mi priložnost, da se ljudem predstavim še mogoče v drugačni luči, kot so me navajeni, da spoznajo mojo osebnost. Poleg tega mi predstavlja eno veliko zabavo, kjer bom lahko na nek način prebudila otroka v sebi.

POLETJE ALI ZIMA?

Jesen! Ne maram niti zime niti poletja. Poleti je prevroče, pozimi je prehladno. Verjetno sem edina, ki teh dveh ne mara preveč. Pa tudi zato, ker je poleti največja gneča na cesti, na katero imam prav alergijo (smeh), pozimi pa ne maram voziti, ker je sneg na cesti oziroma poledica. Poleti ne maram preveč morja in gneče, ki jo sezona pripelje, pozimi ne smučam, ker sem se v 6. razredu skoraj cela polomila na stezi in od takrat naprej več nisem stopila na smuči. No, edina dobra stvar pozimi je moj rojstni dan. (smeh) Spomladi me mučijo alergije. Torej samo jamranje, še najlepša je jesen. Ni premrzlo, pretoplo, najlepše je takrat iti na kakšen dopust, ker ni nikjer nikogar. Vse je tako barvito od dreves. Pač, jesen je res najlepša. :)

SLADKO ALI SLANO?

Sladko! Ker sem največji sladkosned na tem planetu. Ker brez sladkega ne morem živeti, ker sem brez sladkega tečna, ker vse, kar je sladko, ljubim, ker sladko poteši še tako slab dan. Pa še bi lahko naštevala.

MAMINA NAJLJUBŠA PESEM?

Vse, kar je od Jana Plestenjaka.

TOČKA, S KATERO BI NAHRANIL OTROKA V SEBI?

Verka - Lasha Tumbai. Ob tej točki je ena sama velika zabava.

NAJLJUBŠI SLOVENSKI IZVAJALEC? ZAKAJ?

Nuša Derenda. Že od nekdaj mi je velika vzornica, sploh ko sem bila majhna, sem njene pesmi znala čisto vse na pamet. Se spomnim, kako sem posnela svojo prvo priredbo, bila je njena pesem, Vzemi me veter. To smo potem poslali na festival v Avstrijo, na Super Chris, kjer so me potem izbrali kot tekmovalko. Vedno mi je bilo zanimivo, kako sem kot otrok vedno želela peti njene pesmi na kakšnih tekmovanjih. Največ punc je pelo Pet poljubov od Tanje Žagar pa od Žane Druga violina, pa od Mance Špik, skratka, te pesmi so se vedno ponavljale, potem pa sem tam bila jaz, tista izjema, ki je vedno čisto nekaj zunajserijskega zapela.

NAJLJUBŠA FILMSKA GLASBA?

Tu pa nimam najljubše. Obožujem vso filmsko glasbo, nazadnje se mi je najbolj vtisnila v srce od filma Največji šovmen.

PRVI PEVSKI SPOMIN?

Spominjam se svoje grenko-sladke izkušnje iz prvega razreda. Spomnim se, kako sem v pevskem zboru zelo močno želela peti eno pesem kot solistka, pa je učiteljica izbrala mojo sošolko. Razočaranje in pol. Se spomnim, kako sem potem doma vseeno vadila ta solistični del in si predstavljala, kako bi jaz to odpela na pevski reviji.