Tina Bolko prihaja iz Dobravelj, kjer – razen dveh let, ko je študirala – živi že vse svoje življenje. "Moje otroštvo je bilo precej brezskrbno, moja adolescenca pa dokaj uporniška," se spominja. Po dveh letih študija je tako knjige zamenjala za potovanja. Kot najstnica je oboževala nemško skupino Tokio Hotel, ko se je uspela preskrbeti finančno, pa si je uresničila veliko željo, jim prisluhniti v živo. "Potovala sem od mesta do mesta, da sem lahko videla svoj najljubši band na odru večkrat zaporedoma," je zaupala. Strast do omenjene glasbene skupine je sčasoma pošla, kot pravi, pa je želja po potovanjih in obiskih koncertov ostala.  

Trenutno dela kot blagajničarka v trafiki v Novi Gorici in pravi, da ji služba trenutno tudi predstavlja verjetno največji stres. "Nekateri dnevi so lažji kot drugi, vsekakor pa ni enostavno biti terenski psiholog za vsakogar, ki svoje frustracije stresa na svoje blagajničarje, natakarje in podobno," dodaja. "Poleg tega so umetniškim dušam tovrstne kariere rahlo zadušljive v svoji monotonosti. Moram pa poudariti, da imam hkrati veliko število izredno simpatičnih rednih strank, ki mi vedno polepšajo dan!" Njene sanje so, da bi se preživljala s petjem. Tudi glasbena produkcija ji diši. "Na ta način bi lahko tudi kar sama delala na lastnih skladbah in pri udejanjanju glasbenih vizij pomagala tudi drugim. Poleg tega si izjemno želim tudi, da bi se poskusila v sinhronizaciji," ne skriva ambicij.  

Karaoke – točka preloma?

Da ima talent za petje, je ugotovila komaj v poznih najstniških letih. Tedaj se je opogumila na karaokah v tamkajšnjem lokalu in prvič zapela na odru pred občinstvom. "Še vedno se spomnim, kako je občinstvo prešlo iz trušča in ropota povprečnega sobotnega večera v popolno tišino," se spominja. Počasi se je oblikovala in letos se je na Slovenija ima talent prijavila drugič. "Kaj naj rečem, moj nastop letos je bil enostavno neizbežen. Če se ne bi prijavila sama, bi me pač nekdo drug. Neskončno sem hvaležna za tako veliko podporo in izjemne odzive vseh okoli mene!" je še dodala. Njen največji podpornik je sicer njen oče. "Oče nikoli ne pusti, da bi me porazi potrli in me vedno znova navdihuje z odločnostjo in zagnanostjo," je za podporo hvaležna Tina. "Prav tako me je glasbeno zelo podpiral moj pokojni dedek, ki me je skozi celotno otroštvo prevažal v nižjo glasbeno šolo in na ure klavirja. Nedvomno bi bil nad mojimi trenutnimi podvigi čisto navdušen." Tinina starša sta se ločila, ko je bila mlajša, a je to, kot pravi, ni zaznamovalo. Z vsemi se dobro razume. "Hvaležna sem, da imam v svojem življenju tako ogromno izjemnih ljudi, ki so si med sabo dokaj raznoliki, pa vendar vsi ekstremno empatični, inteligentni in strastni," je dodala, ponosna, da ima okoli sebe družbo, ki jo podpira.

Intenzivno se pripravlja na polfinalni nastop

Tina se nikoli ni s petjem ukvarjala profesionalno. Pred nastopom na odru pred žiranti jo je skrbel nastop predvsem iz vizualnega vidika. Veliko truda je vložila v iskanje kostuma, sestavila je tudi koreografijo, a je na odru ni izpeljala. "Namesto da bi kaj improvizirala, sem tako raje ostala bolj stacionarna," obuja spomine. "Svojih šibkih točk se zavedam in vem, kako jih odpraviti ter se v naslednjem nastopu izboljšati," še dodaja.  

Oder Slovenija ima talent je eden večjih, na katerih je kdaj stala. Zdaj se intenzivno posveča pripravam na polfinalni nastop. "Pripravljam nekaj posebnega, zato lahko namignem zgolj, da se pripravljam predvsem na lingvistični ravni. Seveda ne moreš nikoli prepričati in zadovoljiti čisto vseh, lahko pa obljubim, da bo moj polfinalni nastop prišel iz srca in govoril sam zase. Moje ciljno občinstvo so tako vsi, ki so mi pripravljeni posoditi svoj čas in mi prisluhniti ter začutiti emocije moje interpretacije."