Pantaloons

Starost: 27–30 let

Kraj: Marezige

Naša zgodba:

Spoznali smo se leta 2016 v zasedbi Chili Brass Band. Aljaž in Luka se sicer poznata že od malih nog, ker sta bila soseda. Po vajah brass banda smo večkrat skupaj džemali (improvizirali) in kmalu ustvarili prve pesmi. Brass band je po dobrih treh letih razpadel, mi smo pa ustvarjali naprej. Prvotna zamisel imena je bila "Pantaloni", ki v istrskem narečju opisuje nekoga, ki je drugačen, neobičajen, nenavaden. Nato smo izraz  poangležili in nastali so "Pantaloons". Vadimo v Marezigah v prostorih kulturnega društva, natančneje prostorih Mladinskega društva Marezige.

Opišite se:

Pantaloons je eden tistih bendov, ki bodo še tako ravnodušno občinstvo vedno spravili na noge in poskrbeli za zabavo. Luka Belič (saksofon), Aljaž Markežič (suzafon, sintetizator, ewi) in David Nik Lipovac (bobni) so se spoznali leta 2016. Sprva so se z glasbenimi melodijami in ritmi poigravali v obliki jam sessionov in po prvih akustičnih glasbenih kompozicijah izdali Pantaloons EP (2019). Kasneje je njihova avtorska glasba svoje mesto našla v elektronski plesni glasbi. Pantaloons so kot izbranci Radia Študent v okviru Klubskega maratona razdivjali slovensko glasbeno sceno ter s podporo INES#talent 2020 nastopili na festivalu MENT in Liverpool Sound City festivalu. V letu 2021 so natopili na Electric Castle festivalu v Romuniji in na European Youth Event festivalu v Franciji. Leto 2022 je bilo zanje zelo uspešno; v tem letu so izdali svoj prvi album z naslovom Zbounce, v sodelovanju z Mladinskim gledališčem Ljubljana pripravili mladinsko gledališko predstavo Razcufane zgodbe, poleg številnih koncertov v Sloveniji pa so nastopili tudi v Srbiji, Makedoniji, na Madžarskem, Češkem, Nizozemskem, v Belgiji, na Cipru in v Franciji na festivalih, kot so Changeover, PIN, Bush, ESNS, Brussels Jazz Weekend in HOP POP HOP. V letu 2022 so bili tudi polfinalisti mreže HEMI Music Awards 2022.

Kako bi se opisali s tremi besedami?

Luka: Neobičajni, nenavadni pantaloni.

Aljaž: Če primerjam s hrano, bi rekel, da smo podobni gorgonzoli: je nenavadno, ni videti, da bo dobro, ni najbolj popularen sir, ampak na koncu še vedno nekako deluje.

David Nik: Najboljša žurka ever.

Če bi imeli možnost, da se vam v življenju uresniči ena želja – katera bi bila?

Da zmagamo na talentih in s tem začnemo novo poglavje v svojih življenjih.

Kaj je na vas najbolj posebnega in zanimivega?

Ustvarjamo EDM (angl. electronic dance music) z akustičnimi inštrumenti. Lahko nas postavite na ulico brez vsakršne elektronike ali pa vse skupaj začinimo z efekti in spremljavami in nastopimo z zelo polno zvočno sliko. Energičnost in pristnost na odru, brez glamuroznega pretvarjanja, le gola pristnost. Takih bendov je v Sloveniji malo.

Skupine – katere talente še imajo vaši člani?

Luka: Ples. 

Aljaž: Igranje inštrumenta in aranžiranje ter produciranje glasbe.

David Nik: Zdi se mi, da imam poleg glasbenega talenta tudi zelo dober občutek za poučevanje glasbe in pedagogiko nasploh.

Kdo vas najbolj podpira na vaši poti? Kako in s čim vas ta oseba podpira?

Dosti ljudi, težko je opredeliti posameznike. Ljudje nas podpirajo s tem, da prihajajo na naše špile, nas konstantno opominjajo, da dobro delamo in da naj nadaljujemo naprej.

Bi se radi prebili tudi na svetovni trg? Zakaj?

Seveda. Slovenski trg ni največji, kot inštrumentalna glasba pa nismo ovirani zaradi jezika.

Naši vzorniki so:

Naši vzorniki so Moon Hooch. Band iz Združenih držav poustvarja podobno glasbo kot mi, naši glasbi so velika inspiracija. Imajo izjemno prezenco na odru.

Zakaj ste se prijavili na Slovenija ima talent?

Zato, da svojo glasbo, ustvarjalnost in performance predstavimo tudi širšemu občinstvu.

Kakšne so bile vaše priprave na avdicijski nastop oddaje Slovenija ima talent?

Naredili smo nekaj aranžmajev in izbrali tistega, ki se nam zdi najboljši. Do nastopa smo pristopili kot do vsakega drugega. Kaj bolj usklajenega in pripravljenega bomo prikazali v polfinalu.

Kaj pravite na svoj avdicijski nastop? 

Na začetku je nekaj zaštekalo, morda je trema naredila svoje ... Kljub temu dogodku pa smo izpeljali nastop energično do konca, kar je tudi poanta. Oder je res da velik, ampak je oddaljenost publike od odra še večja, kar postavi nastopajočega v kar tak občutek ujetosti, ne uspe dobit feedbacka od publike. Menim, da je najpomembnejša stvar na nastopih ravno energija, ki se pretaka med publiko in bendom.

Kateri komentar žirantov se vas je najbolj dotaknil?

Luka: Ladotov komentar: "Še nikoli nisem videl nekoga, da tako slama s saxom."

Aljaž: "Ne spomnim se. Vendar nam je že to, da nas niso prekinili, čisto dovolj."

Kako ste se na splošno imeli na avdiciji?

Super, še posebej, ker smo kar hitro nastopili in smo lahko šli delat še kaj drugega tisti dan.