Manuel Perhavec

Starost: 24 let
Kraj: Sežana

Moja zgodba: Odraščal sem na Krasu, kjer sta moje otroštvo zaznamovala predvsem glasba in šport. Od vstopa v osnovno šolo sem se ukvarjal z glasbo, takrat klasično harmoniko, in nogometom. Po končanem obveznem šolanju nisem bil prepričan, kam naprej, pa se mi je zazdelo, da bo gimnazija najlažja rešitev. Še naprej sem zastopal barve sežanskega Tabora in igral harmoniko v dveh orkestrih in komorni skupini. V času srednje šole sem si zaželel osvojiti še osnov petja, saj me je veselje do izražanja skozi najbolj intimen inštrument spremljalo, odkar pomnim. Tako sem začel še s šolanjem iz solo petja na glasbeni šoli v Sežani. Po gimnaziji sem izbral študij fizioterapije, ki sem ga tudi zaključil.

Kateri poklic opravljaš?  

Trenutno pretežno opravljam poklic natakarja v domači gostilni. Razen glasbe pa si ne predstavljam, da bi opravljal zgolj en poklic.

Kako bi se opisal s tremi besedami?

Radoveden, zasanjan, selektivno temeljit.

Če bi imel možnost, da se ti v življenju uresniči ena želja, katera bi bila?

Harmonija na svetu.

Kaj te razveseljuje, osrečuje?

Občutek izpopolnjenosti, uporabnosti, uspešnosti. Razveseljujejo me tudi zdrava, stabilna okolja, kjer vladajo spoštovanje, odkritost in dobra komunikacija.

Kaj je tvoj talent?

Moj talent se najbolj kaže v glasbi. Uspeva mi tudi delo z ljudmi, podvodni ribolov s harpuno, občasno mi uspe tudi kaj v kuhinji.

Kdaj si opazil, da imaš talent?

Mislim, da talenta dolgo nisem ozavestil. V prepevanju in ritmiziranju uživam, odkar pomnim. Pri sedmih letih sem začel obiskovati glasbeno šolo, kjer sem s pomočjo in vodstvom takratne profesorice hitro začel osvajati nova znanja in razvijati talent.

Zakaj si se prijavil na Slovenija ima talent?

Prijavil me je prijatelj, ker me je želel pokazati Sloveniji.

Kaj domači pravijo na to, da si se prijavil v oddajo Slovenija ima talent?

Med domačimi so odzivi različni. Vsem je skupno to, da me podpirajo pri mojih odločitvah.

Kakšne so bile tvoje priprave na avdicijski nastop oddaje Slovenija ima talent?

Skladbo sem pel očetu za petdeseti rojstni dan.

Kaj praviš na svoj avdicijski nastop?

Po pestrem in napornem dnevu snemalnih aktivnosti in spoznavanju drugih tekmovalcev je končno napočil čas za nastop na avdicijskem odru. Izkušnja je bila drugačna, tudi če sem nastopal že na veliko odrih. Predvsem zaradi vseh kamer. No, tudi na mikrofon nisem še čisto navajen. S točko samo sem dokaj zadovoljen, glede na vse omenjeno. Tremo je bilo po napornem dnevu precej težko obvladovati. Grlo je bilo suho, luči močne, pojavljali so se dvomi, ali je ta format glasbene umetnosti zame ali ne. Vsekakor pa upam, da sem na odru pustil še kaj, razen veliko znoja.

Imaš izkušnje z nastopanjem na velikem odru?

Od svojih glasbenih začetkov sem zbral kar veliko število nastopov v Sloveniji in tujini.

Katerega žiranta si se najbolj bal in zakaj?

Nisem se ravno bal, najbolj sem čakal Ladov komentar.

Kateri komentar žirantov se te je najbolj dotaknil? Zakaj?

Čisto po pravici se je vse zgodilo tako hitro, da sploh nisem dojemal. V spominu so mi ostale Ladove mozzarelle z olivnim oljem, Marjetkine pohvale o vokalu in Anina opazka o nasmehu.  

Kaj si misliš o žirantih?

Imajo precej nehvaležno vlogo, saj odgovornost za odločitve v očeh Slovenije pade nanje.