Lara Crnjac

Starost: 22 let
Kraj: Ljubljana

Moja zgodba:

Svojo gimnastično pot sem pričela že pri rosnih treh letih. Glede na poklic mojih staršev mi je bil ta šport položen že v zibelko. Skozi leta sem na gimnastičnem področju dobro napredovala in kmalu začela sanjati o tisti najvišji športni stopnički, olimpijskih igrah. Na poti do tja je bilo veliko odrekanja in žrtvovanja, pa vendar sem upala, da se bo na koncu vse poplačalo, ko bom izpolnila svoje največje sanje. Pri petnajstih letih sem z očetom odšla na mednarodno tekmovanje v Rusijo, kjer pa sem doživela hudo poškodbo gležnjev in tako pristala na invalidskem vozičku. Veliko ljudi me je spraševalo, če me je ob poškodbi zelo bolelo, jaz pa se spomnim le bolečine, ko se v trenutku zaveš, da so tvoje sanje ugasnile. V trenutku mi je postalo jasno, da elementi, ki sem jih izvajala, nikoli ne bodo več izvedljivi zame. Po obisku zdravnika smo ugotovili, da imam v bistvu ogromno srečo, da bom sploh še hodila, na rehabilitacijski poti pa me bodo čakale številne operacije. Svojo gimnastično pot sem po poškodbi nadaljevala še šest let in s samimi treningi končala pred kratkim. Sama poškodba je tako postala del mojega vsakdana. Veliko je bilo novih prilagoditev in stvari, na katere prej nisem bila pozorna. Veliko bolj sem postala izbirčna pri sami obutvi, saj so me nekateri čevlji žulili na mestih operacijskih brazgotin. Kar se tiče športa, se je ogromna prilagoditev zgodila, ko sem opustila izvajanje vseh štirih orodij in tako postala virtuoz na dvovišinski bradlji. Po vsaki operaciji sem se uspešno vrnila in dokazala, da se kljub preprekam zmorem uvrstiti na nekatera največja tekmovanja. V letošnjem letu sem se od gimnastike poslovila in tako svoje znanje in sposobnosti prenesla na izvajanje zračnih disciplin. Moja nova strast se je začela razvijati čisto po naključju. S prijateljicama Tamio in Tjašo smo sklenile, da bi za novo leto odšle v Švico, kjer sta imeli nastop, jaz pa bi ju prišla gledat. Na žalost je Tjaša teden dni pred nastopom izvedela za svojo diagnozo raka. Prosila me je, če bi lahko na njeno mesto vskočila jaz, saj njo čaka težko okrevanje in bi tako praznike rada preživela z družino. Tako sem se prvič srečala z zračnimi rekviziti dva dneva pred nastopom. Spomnim se občutka po nastopu, ko sem se zavedala, da sem našla novo ljubezen in stvar, s katero bi se ukvarjala po zaključku kariere, hkrati pa sem v sebi čutila veliko žalost, ker sem vedela, da je razlog za moj nastop Tjašina bolezen. V času Tjašinega okrevanja sem začela z učenjem v njenem studiu in tako počasi nadgrajevala svoje znanje zračnih akrobacij. Z rekvizitom, ki sem ga izbrala za avdicijski nastop, to je leteči drog, se tako ukvarjam manj kot eno leto. Kljub ne prav dolgim izkušnjam na tem področju sem zbrala pogum, da se prijavim na šov Slovenija ima talent in tako predstavim svojo zgodbo in znanje, ki sem ga v tem času uspela pridobiti.

Opiši se:

Sem družaben človek. Veliko dajem na odnos z družino in prijatelji. Kdor me pozna, ve, da zelo rada organiziram in načrtujem druženja. Večino časa na stvari poskušam gledatI kar se da pozitivno in v vsaki situaciji poiskati smisel. Včasih me preseneti, kako vztrajna znam biti, to mi je na sebi tudi najbolj všeč. Če bi vprašanje zastavili moji mami, bi zagotovo povedala, da sem trmasta, jaz pa njene besede preoblikujem in rečem, da sem pač samo vztrajna.

Kako bi se opisala s tremi besedami?

Vztrajna, odločna, predana.

Kaj ti je v življenju najpomembnejše?

Družina in prijatelji. Sem družaben tip človeka in ne vidim smisla v uspehu, če ob meni niso ljudje, ki so me na sami poti do tja spodbujali in mi stali ob strani, ko je bilo najtežje.

Če bi imela možnost, da se ti v življenju uresniči ena želja, katera bi bila?

Od kar pomnim, so moje življenjske sanje predstavljale olimpijske igre, ko pa se mi je zgodila poškodba, so te sanje ugasnile. Od takrat so moje sanje bolj povezane z željo po zdravju in uspešni rehabilitaciji gležnjev. Želim si, da bi lahko nekoč spet tekla in skakala brez bolečin. Izvajanje zračnih disciplin mi je odprlo nova vrata. Lepši del treniranja gimnastike so bili tekmovanja in nastopi na največjih tekmah. Želim si še kdaj občutit takšen trenutek in nastopiti v veliki dvorani pred množico ljudi.

Kaj je na tebi najbolj posebnega in zanimivega? Kaj te loči od ostalih?

Morda moja vztrajnost in prilagodljivost. Zaradi svojega športnega ozadja nikoli nisem podlegla poškodbam in drugim preprekam, četudi bi bilo bolj smiselno odnehati. Vsako situacijo sem obrnila sebi v prid in iz nje potegnila najboljše.

Kaj ti v življenju predstavlja največji stres?

Poškodbe. Bolečina in prepreka pri izvajanju športnih elementov sta bili zame vedno največja nočna mora. Ne maram občutka, ko me pri izvajanju nastopov omejuje fizična nezmožnost in okvara, ki terja dolgo rehabilitacijsko dobo.

Kaj na tvoj talent pravijo tvoji najbližji?

Najbližjim se moj talent izvajanja zračnih rekvizitov zdi zelo uporaben in me na sami poti spodbujajo. Smiselna se jim zdi izraba moje športne podlage. Vsi nastopi so jim zmeraj zelo všeč in me radi pridejo na nastope tudi pogledat.

Kateri so največji dosežki v tvojem življenju?

Na področju gimnastike sem bila večkratna državna prvakinja, udeležila pa sem se tudi nekaterih največjih tekmovanj, kot so evropska prvenstva, svetovni pokali, olimpijski festival evropske mladine, univerzijada ... V vlogi kaskaderke sem v lanskem letu sodelovala pri snemanju filma z naslovom The union, ki je letos prišel na Netflix, v njem pa igrajo nekatere največje filmske zvezde, kot sta Mark Wahlberg in Halle Berry. Kar se tiče študija, me do naziva diplomirane pravnice ločita le še dva izpita.

Kdo te najbolj podpira na tvoji poti? Kako in s čim te ta oseba podpira?

Družina in prijatelji. Starša mi velikokrat pomagata finančno in tako pomagata na področju rehabilitacije ali pa česar koli drugega, kar vključuje stroške. Velikokrat me tudi pridejo gledat na nastope in me tako podpirajo že samo z njihovo navzočnostjo.

Kdo te navdušuje, inspirira? Zakaj?

V preteklosti je bila moja vzornica zagotovo ruska gimnastičarka Aliya Mustafina. Na novem področju je moja inspiracija kar moja najboljša prijateljica Tamia. Všeč sta mi njena izvedba elementov in predanost športu.

Bi se rada prebila tudi na svetovni trg? Zakaj?

Seveda, dokler sem mlada in je moje telo sposobno ustvarjati razne trike, menim, da je vredno vztrajati in svoj talent širiti tudi v drugih državah.

Moji vzorniki so:

Moji prijatelji. Tamia Šeme, ki ima za sabo podobno zgodbo kot jaz. Je moja motivacija in razlog, da sem z izvajanjem zračnih rekvizitov začela. Tjaša Skubic; dokaz da se nikoli ne smemo predati. Po uspešnem zdravljenju raka se je uspešno postavila na noge in znova začela s treningi ter vodenjem svoje dvorane. Zagotovo so moji vzorniki tudi Marko Stanković in akrobatski par Acro Connection. Svoj talent so pogumno pokazali drugim in v ustvarjanju uživajo še danes.

Zakaj si se prijavila na Slovenija ima talent?

Da sem za oddajo dovolj dobra, je menila moja mama, zato je pobuda za prijavo večinoma prihajala z njene strani.