'O zlatem gumbu nisva razmišljali, samo da dobro odpleševa'

V nedeljo ste z nastopom s hčerko ganili vse gledalce in tudi žirijo. Ste ponosni na vajin nastop? 
Zelo sva ponosni na najin nastop. Lepo je ganiti toliko ljudi. Verjemite, ni lepšega, ko lahko plešeš s svojim otrokom, zlasti ker je ples že od majhnega del mene. In če tvoj otrok trenira in pleše, ker to sam želi, svoj talent pa s trudom in elanom nadgrajuje, potem je to nekaj neprecenljivega.

Z Julijo sta se predstavili s plesom, ki je nekakšna mešanica modernega plesa in jazz baleta. Kako bi sami opisali vajin plesni žanr? 
Ja, plesni žanr je točno to, kar ste opisali, drži. Duet s hčerko je bilo delati lažje, ker ni bilo treba paziti na mimiko obraza, saj najina vez že obstaja.

Kaj je bil glavni razlog, da sta se prijavili v šov?
Nikoli v sanjah si nisem mislila, da bova pristali v tej oddaji. Večkrat so nama rekli, naj se prijaviva, ker je to redkost, pa nisem hotela niti slišati. In ko sem Julijo enkrat vprašala, ali bi šla, mi je odgovorila: "Jaz bi šla, samo malo mi bo nerodno." Ampak samo enkrat se živi. Julija ima talent, jaz pa sem samo 45-letnica, ki obožuje ples in zato še vedno trenira. In Julija je moja inspiracija. 

S svojo zgodbo in talentom ste popolnoma ganili žirijo, kako so se vas dotaknili njihovi komentarji? 
Lepo je bilo slišati pozitivne komentarje vseh žirantov in gledati solzne oči žirantk. Ja, seveda, tudi naju so spravili v solze. Ne bom pozabila pa, ko sva šli z Julijo dol z odra dol, me je Julija vprašala: "Mami, kaj sva dalje?"

Čisto ganjena Ana Klašnja vama je podelila svoj zlati gumb. Kako sta z Julijo doživljali ta trenutek, ko je tudi pritisnila gumb? Kaj vam je šlo takrat po glavi, ko ste stali na odru? 
Zlati gumb je bil za naju res veliko presenečenje, saj o njem sploh nisva razmišljali – samo da dobro odpleševa. Bili sva srečni in veseli, da nama je uspelo več, kot sva sploh pričakovali. Lep občutek. Nikoli pozabljena zgodba v najini knjigi.

Kaj vam pomeni zlati gumb, ki vaju je ponesel naravnost v polfinale? 
Zlati gumb nama pomeni dodatno potrditev, da je bila odločitev, da skupaj zapleševa na odru vaše oddaje prava. Predvsem pa nama veliko pomeni, da sva ganili veliko ljudi s svojim nastopom. Kako lepo.   

Se že pripravljate na polfinalni nastop? Že pridno vadita, sestavljata točko ...? 
Seveda. Z osvojitvijo zlatega gumba je šla mama v akcijo. (smeh) Najprej zgodba, nato glasba in koreografija. Okvirno sva točko odplesali zadnjič moji dobri prijateljici in bivši plesalki Jeleni, ki je bila včasih Julijina plesna učiteljica na Pingiju. Ja, ko sam sebi koreografiraš, zna biti nehvaležno. Rada dobim »feedback«, zlasti, kaj v mojih točkah ni ok. Potem si lahko boljši. Ko pa sem videla, da je bila Jelena na koncu točke solzna, sem vedela, da je to to. Torej, čakajo naju samo še manjši popravki.

Kaj lahko pričakujemo od vajinega polfinalnega nastopa? 
Izposodila si bom kar najdeno misel, ki na kratko opiše povzetek zgodbe v najini polfinalni točki: »Naloga matere je naučiti svoje otroke, da je ne potrebujejo več. Najtežji del tega dela je sprejeti uspeh. Ja, pravijo, da je starševstvo najtežje, ko otroci zapustijo dom in mimiki obraza se ne bo potrebno posebej posvečati, ker že sedaj na vajah vidim, da čustva pridejo spontano – pa je samo trening. 

Med vama z Julijo je skoraj 37 let razlike, pa vendar pravite, da vaju je ples povezal. Komentar na to? 
Da med mamo in otroci obstaja edinstvena vez, ni treba posebej poudarjati. Sem pa vesela, da kovačeva kobila ni ostala bosa. To pomeni, da sem jo zaradi njene volje in uživanja pri plesu začela individualno učiti, ko je bila stara nekje 5 let. To je še danes najino druženje, ki naju je še bolj povezalo, saj pri tem uživava, se veliko smejiva in obe napredujeva. Seveda pa me v določenih elementih, zlasti ker trenira še ritmiko, že 'šiba'. In to je moj cilj, ki me zelo osrečuje. Vaša oddaja je to vez še poglobila.

V zakulisju ste omenili, da je na trenutke tudi težko, saj vi ne zmorete več toliko napora v plesnih točkah, pa vendar, boste dali vse od sebe? 
Torej, plesna točka ne bo noben problem. Se pa teh 36 let ali EMŠO kaže v tem, da meni ustreza na dan en trening, izjemoma dva, pa tudi kak dan brez. Moja 8-letnica pa brez problema dva na dan, če je treba tudi tri, trenira namreč tudi ritmično gimnastiko. Ona to spelje vse z enako energijo in užitkom. Torej ni samo EMŠO, sem tudi 8 ur v službi, sem partnerka in mama, mojemu Klemnu in Juliji, kjer je ves čas "mama servis".

Več zanimivosti iz zakulisja šova najdete na slovenijaimatalent.si.