Maria Sofia o grenkih spominih na šolo in začetku lepše prihodnosti

"Moje korenine so iz Venezuele in Hrvaške, rodila pa sem se na Portugalskem in sem pri treh letih prišla v Slovenijo," je v predstavitvi povedala 17-letna Maria Sofia, na odru pa je žirantom povedala, da na osnovno šolo nima najlepših spominov: "Ko sem bila v osnovni šoli, so me zafrkavali zaradi moje polti. Vrstniki so me zbadali in mi govorili, da sem eksotična. Imeli so me za črnko, za nekaj slabega in da sem kot umazana polt. To je bilo psihično in fizično. Imam še vedno posledice, neke travme ... To ostane. Ampak glasba me je rešila. Vsak dan, ko sem prišla domov po šoli, sem prepevala in sem pozabila, da se sploh kaj dogaja."

Maria je ob tem povedala še, da je neskončno hvaležna za svoja starša, ki sta ji vedno stala ob strani in skrbela, da je z njo vse v redu, tudi ko ji je bilo težko. A zdaj, odkar je v srednji šoli, se stvari izboljšujejo, pravi. 

V oddaji si povedala, da na šolo nimaš najlepših spominov. Da so te vrstniki zbadali zaradi polti. Kako je danes s tem? Se je kaj izboljšalo, odkar si v srednji šoli?

Odkar sem končala osnovno šolo, se je zbadanje zaradi drugačnosti nehalo. Dobivam bolj pozitivne komentarje od ljudi. V osnovni šoli so mi dali občutek, da ne morem doseči večjih stvari in da sem se tudi, ko sem poskusila, počutila neumno zaradi reakcij, ki so mi jih dajali. Se mi zdi, da imam strah nastopati pred publiko, ker se spomnim, da velikokrat nisem mogla v šoli v miru predstaviti nekega plakata, powerpointa ali katere koli druge predstavitve, ker so se mi fantje vedno smejali in so mi tudi dali vedeti, da govorijo slabo o meni. Še vedno me boli, ko govorim o teh stvareh. Slabo mi postane, ko začnem razlagati vse to, včasih sploh ne morem verjeti, da se je to res dogajalo. Težko mi je vse to deliti z občinstvom, ker ne vem, kaj pričakovati. Ne želim, da se me ljudje zapomnijo kot 'tisto punco, ki so jo zmerjali v osnovni šoli', zato ker je izgledala malo 'drugače'. Osnovno šolo želim pustiti v preteklosti. Hočem se počutiti sprejeto, ampak imam občutek, da sem zaradi izgleda včasih preveč opazna in vidijo samo to. Tudi nimam nobenega izven družine, ki bi me razumel, ker nobeden ne izgleda 'drugače', tako kot jaz.

Kako bi opisala svoj nastop na Talentih? Kakšne občutke si imela, ko si stopila na oder, kakšne med nastopom, kakšne po nastopu?

Moj nastop se mi zdi, da je šel v redu, vendar vem, da to ni vse, kar sem zmožna pokazati. Sem stroga, ko pride do petja, ker želim biti najboljša. Slišim vse napake, ki jih naredim, in si res ne pustim, da bi jih ponavljala. Sem malo potrta, ker sem mislila, da bom boljše zapela, ampak to ne pomeni, da je bil nastop slab. Ko sem stopila na oder, nisem bila nič živčna. Bila sem sproščena, ker sem vedela, da mi bo šlo v redu. Pred začetkom petja sem imela malo treme, ampak med nastopom sem bila sproščena ali pa malo jezna, če sem slišala kakšno napako, ki sem jo naredila. Ko sem šla dol z odra, sem bila vesela, da mi je uspelo zapeti, vendar nisem bila zelo navdušena nad samim nastopom, saj sem vedela, da to ni vse, česar sem zmožna. Hvaležna sem za komentarje, ki mi jih je dala žirija, ker sem zaradi komentarjev in reakcij videla, da so opazili, da imam talent, in to je nekaj, kar želim pokazati vsem.

Kateri komentar žirantov se ti je najbolj vtisnil v spomin? 

V spominu mi je najbolj ostal Andrejev komentar, ker je zraven petja pohvalil tudi moje obnašanje, in sem vesela, ker mi je dalo vedeti, da so začutili dobro energijo od mene.

Kako je okolica  reagirala na tvoj nastop v oddaji?

Družina je seveda bila zelo vesela zame, ko me je videla peti. Dobila sem kar nekaj sledilcev na Instagramu in tudi ogromno sporočil, kjer so me vsi pohvalili, da sem bila dobra na odru. Dobila sem tudi nepričakovano pohvalo na mail od moje stare učiteljice slovenščine in svetovalne delavke in sem bila ekstremno vesela in se tudi zjokala.