Mila Peršin: Influencanje mi nikoli ni veliko pomenilo

Mila Peršin je 22-letna slovenska igralka, ki je bila od majhnih nog obkrožena s kulturo in kulturnim udejstvovanjem. Njen oče je Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerije mesta Ljubljana, njena mama pa bivša balerina Sanja Nešković Peršin. "Starši me v kulturo in umetnostno udejstvovanje nikoli niso silili," je povedala za 24ur.com mlada igralka in dodala, da pa je njuno delo vsekakor vplivalo na njeno življenje ter nekatere odločitve. Trenutno je študentka konceptualizacije prostora, spremljamo jo lahko v seriji Sekirca v med, dolgo časa pa je bila tudi balerina, kot njena mama. A baletne sanje niso bile sanje, ki bi jih želela živeti v času odraslega življenja. Zdaj jo zanima vse, kar je povezano z ustvarjanjem filmskih vsebin – od igralstva, do režije in produkcije. 

Mila, trenutno te lahko spremljamo kot Špelo v slovenski seriji Sekirca v med. Kako bi ti opisala Špelo in kolikor vem, si karakterno nista najbolj podobni … 

Ne, res si nisva. (smeh) Zdi se mi, da je Špela takšna afnasta influencerka, čeprav ne vem, ali je to ravno opis karakterja, ampak takšna pač je. (smeh) Predvsem je zelo manipulativna, hkrati pa je tudi kar zabavna na nek način. Se mi zdi, da je ravno prek tega, ker je toliko skarikiran lik influencerke, da pride ven veliko smešnih trenutkov. Hkrati je tudi precej naivna, kar ima po očetu, očitno, kdaj je tudi histerična. Velikokrat je ona vzrok, da se zgodi veliko težav, ona je tista, ki zaplete situacijo. Je pa hkrati ona tista, ki probleme tudi sama reši oziroma je tista, ki naredi načrt, kako rešiti neko situacijo. Se mi zdi, da lahko na začetku deluje zelo antipatična, vzvišena, afna. Ko pa jo spoznaš, vidiš, da ima vseeno dobre namene, pa da se v resnici malo lovi, da je raztreščena na vse konce in da hoče vse od vseh. Na nek način jo lahko tudi vzljubiš.

Koliko imaš ti sicer igralskih izkušenj, vem da si bila v seriji Mamin dan … 

Ja, tam sem igrala, poleg tega pa sem imela nekaj manjših vlog, v smislu kratki AGRFT, manjše vloge v serijah, igrala sem v Luzerki.

Pa ti je lažje igrati nekoga, ki ti je podoben ali nekoga, ki je popolnoma drugačen od tebe?

Bolj so mi všeč liki, ki so popolno nasprotje mene, kot je Špela na primer. Pri takšnih vlogah si lahko več dovolim, hkrati pa je lepo imeti nek ’alter ego’. (smeh) V smislu nekaj, kar bi bilo meni, kot Mili, zelo zabavno početi, pa si tega nikoli ne dovolim. Tu pa lahko vse to realiziram, tudi na primer kar se kostumov tiče. Nekaj, česar sicer ne bi nikoli nosila, lahko tu poskusim in je zabavno nositi.

No točno to je izpostavila tudi stilistka Nadja. Povedala je, da se lahko s tvojim likom največ igra. V kakšnem smislu?

Se mi zdi, da pri Špeli si res lahko daš duška. Kar koli bo imela oblečeno, ne bo nikogar presenetilo, da je to izbrala. Ravno to je najbolj zabavno, ker ona postavlja neke nove trende, ki jih predstavlja svojim sledilcem. Če je še tako ’neumno’ ali ’neumesno’, bo ona to nosila in iz tega naredila trend. Z Nadjo sva se na kostumskih srečanjih vedno smejali na ves glas. Nekaj, česar nikoli ne bi oblekla, v tem kontekstu pa je bilo super.

Pa si vseeno našla kakšen modni kos, ki te je prepričal in si ga hotela imeti ali je bilo vse v popolnem nasprotju s tvojim stilom?

Ja, en komplet mi je bil zelo všeč, sem se takoj pozanimala, od kod je. Tudi, ko mi je Nadja povedala, iz katere trgovine je, sem pomislila: ’Joj, tega v trgovini ne bi niti ošinila, kaj šele poskusila.’

Sicer si odraščala v precej umetniški družini, mama je bila balerina, oče direktor muzeja. Kako je to vplivalo nate?

Se mi zdi, da je to super, ker sem bila od rojstva obdana s tem. Hkrati se mi zdi, da sem zato od nekdaj razumela ta svet, ker sem bila v nenehnem stiku s kulturo. Me pa starša v to nikoli nista silila, vse se je zgodilo zelo spontano. To sta mi samo približala, da je meni postalo zanimivo, sem se pa sama odločila za to.

Si kdaj hotela biti balerina, biti kot mama?

Sem plesala balet dobrih 10 let na Konzervatoriju. Ko sem mami spremljala, kakšen urnik ima ona in vse to, sem si rekla, da ni šans, da bi se toliko mučila v življenju. (smeh) Pa tudi iskreno, nisem imela toliko predispozicij za balet, tako da če bi se s tem res hotela ukvarjati, bi morala res več delati kot nekdo, ki ima te predispozicije. Talo ali tako pa me zanima toliko drugih stvari, da ko sem v času gimnazije dopoldne hodila v šolo in popoldne na Konzervatorij, nisem imela nič od socialnega življenja. Učila sem se ponoči, hkrati pa sem imela še veliko drugih želja. Tako da ko sem to ’pospravila’ za seboj, ves ta baletni svet, se mi je toliko drugih stvari odprlo.

No, študiraš konceptualizacijo prostora. Kaj je ta študij in kaj boš, ko boš ’velika’?

Kaj bom, ko bom velika, je vprašanje, ki ga postavljam sama sebi vsak dan. Načeloma pa je to na Akademiji za vizualno umetnost program, ki ima veliko različnih smeri. Pokriva vse, kar naj bi se dotikalo umetnosti in prostora hkrati: video, filmska in gledališka scenografija, skulptura, režija … Pokriva zelo širok spekter stvari, kar mi je super, ker se mi je bilo po gimnaziji težko odločiti za eno specifično stvar. Tu pa je super, ker program funkcionira zelo projektno – teoretične predmete imaš neke stalne (npr. filozofija, umetnostna zgodovina …), potem pa so projekti. Na primer: tri mesece se posvečaš filmski scenografiji, kjer se res posvetiš projektu in dobiš vpogled v to, kako to v realnem življenju funkcionira. To je super, je pa tudi tako, da na koncu si diplomirani vizualni umetnik. Nisi specializiran za eno stvar. Všeč mi je, da lahko v času študija okusim vsake stvari malo in potem se bom lažje odločila, kaj mi je všeč in kaj ne. 

In kaj ti je za zdaj najbolj všeč?

Filmska igra je tisto, kar mi je zelo blizu. Me pa mika tudi produkcija ali art direction ali scenografija, mogoče bi tudi videorežija … Vse po malem! (smeh)

Ti je bližje televizija ali gledališče?

Film, najbolj.

Kako si se znašla v igralskih vodah?

Čisto spontano. Kot majhna deklica sem se vedno igrala neke realne scenarije, nikoli si nisem izmišljevala pravljičnih likov. Vedno sem bila na primer prodajalka kruha v trgovini. Zelo specifično! (smeh) Izmišljevala sem si realne like in sem se od malega igrala takšne igre. Veliko sem tudi imitirala in se spomnim, da mi je mami vedno govorila, da nikoli ne ve, kdo bo prišel na kosilo, vedno nek drug lik. (smeh) Nekako iz tega izhaja moja želja po igralstvu, potem sem šla na avdicijo za Mamin dan, ko sem bila stara približno 13 let. In takrat me je to prevzelo, so se pa vse avdicije dogajale zelo spontano, nikoli nič na silo. 

Serija Sekirca v med je bila na POP TV dobro sprejeta, kako bi ti opisala serijo?

To je serija, ki ti že z osnovnim zapletom postavlja veliko vprašanj in ti predstavlja različne možnosti, kaj se iz tega lahko razvije. Se pravi to, kako ljudje reagirajo, ko navadna družina iz Podgorja osvoji 55 milijonov evrov in se jim s tem življenje obrne na glavo. Torej, kaj bo zdaj vsak od teh likov naredil s tem in kako se bodo odzvali. Potem pa seveda prihajajo še novi liki, ker si vsi želijo denarja in vsak lik uspe izpeljati svojo zgodbo in vsaka od teh je zabavna in smešna. Vsi smo predstavljeni kot ljudje in so predstavljene tudi naše hibe, vidi se, da nismo popolni. Nismo idealizirani liki, tudi vsak od nas ti gre lahko zelo na živce. 

Špela je influencerka, veliko da na družbena omrežja in na mnenja družbe. Kako se ti poistovetiš s tem segmentom nove vloge? Koliko ti pomeni mnenje drugih ljudi na teh omrežjih?

Mnenja nekih ljudi, ki jih ne poznam osebno, mi ne pomeni veliko in se skušam s tem čim manj ukvarjati. Na začetku sem brala komentarje, seveda, ampak večina stvari mi je smešnih. Kar pa se tiče mojih ljudi, družine in prijateljev, mi mnenje veliko pomeni. Sploh ker sem zelo senzibilna in občutljiva, nekofliktna in me hitro iztiri, če se kdo ne strinja. (smeh) Potem pa to skušam nekako razčistiti z njimi. To pa obdržim v svojem krogu. Nikoli mi pa ni influencanje pomenilo veliko. Niti ne znam se še čisto odzivati na to, da me ljudje prepoznajo.

Kako pomembna so družbena omrežja za mlade umetnike?

Imam družbena omrežja, imam pa jih bolj ali manj za ljudi, ki jih poznam, ne pa za promoviranje nekih izdelkov. Se mi pa zdi, da je to lahko na nek način kot nek portfolio. Objavljene so stvari, ki so meni všeč, ki jih jaz delam. Da ljudje lahko dobijo vpogled v to, kdo sem, ko nisem Špela iz Sekirce v med. (smeh) S tega vidika, če me bodo prepoznali kot Špelo, da lahko z vpogledom na Instagram vidijo, kdo je Mila. Zagotovo je dobro za neko samopromocijo sebe kot igralke in projektov, to je okej, ravno influencerka pa ne bi čisto bila. Lahko pa me malo spoznajo, čeprav Instagram ni realno življenje, to je treba poudariti.

Še za konec: kje se vidiš čez 10 let?

Joj, res ne vem. Mislim, da v Ljubljani. Sicer bi šla malo v tujino, da si razširim obzorja, bi pa zagotovo bila v Ljubljani. In seveda, da bi še vedno delala tisoč in eno stvar.