Laura trenira borilne veščine, toda zunaj ringa stavi na trezno glavo in moč besed

Laura Beranič jutri vstopa v tekmo za srce Sanjskega moškega Gregorja Čeglaja. V šov jo je prijavila njena prijateljica, njeni družinski člani pa so potrebovali nekaj časa, da so se začeli skupaj z njo veseliti nove življenjske dogodivščine. Še najmanj je bil sprva navdušen njen oče. Laura: "Skrbela ga je medijska izpostavljenost in moje obnašanje pred kamerami, oziroma moji odzivi na situacije, ker dobro ve, kako temperamentna sem. (smeh) V bistvu mi tako on kot večina ostalih družinskih članov niti ni verjel, da bom dejansko spakirala in šla. Prepričan je bil, da si bom tako ali tako premislila. Ampak seveda si nisem in me je na koncu prav on ‘moral’ peljati na lokacijo, kjer smo začeli snemanje. Ironija. (smeh) Ker sam vodi podjetje, ve, kako pomembno je, kako se predstaviš ljudem, kako pomembne so komunikacija, razgledanost in odgovornost. No, dar govora imam zagotovo po njem ... Potem pa mislim, da me je prav pogrešal, ko me ni bilo in najbolj ga je skrbelo, kako se bom znašla med puncami, pa pred kamero. Njegovi zaposleni, s katerimi je v prijateljskem odnosu tudi zunaj delovnega časa, saj se z nekaterimi srečujejo v domačem nogometnem klubu, pa so mi izkazali izredno podporo in komaj čakajo, da se oddaja prične." Zaposleni v podjetju njenega očeta so si tudi privoščili svojega šefa in mu za ozadje na računalniku nastavili Laurine fotografije z uradnega fotografiranja za šov. Laura: "Kap ga je , jaz pa sem ga vprašala: “Ati, kaj si ponosen?“ In on meni gladko odgovori: “Ne.” (smeh) Ampak to je samo njegov način humorja, v bistvu vem, da je ponosen, da sem si upala, da sem močen karakter in da sem to lahko pokazala pred vso Slovenijo."

Ko se pošalimo, da so očetove skrbi verjetno odveč, saj trenira kickboks in boks, nam pove o začetkih svoje športne poti. Ta je že zelo dolga. Laura: "V telovadnico sem prvič stopila pri petih letih in v bistvu je v tem istem športnem centru trenirala vsa družina. Jaz in mama sva bili najbolj aktivni, na zasebne treninge pa je hodil tudi moj oče. V športnem centru Barada je trenirala tudi moja sestra, pa babica, teta ... v glavnem, bilo je prav zanimivo, vsak je hodil na njemu primerne treninge, vsi pa smo obiskovali isti športni center. To, da imam znanje kickboksa in boksa, ni očetu v prav nobeno olajšanje, v bistvu še en siv las več, ker ga morda skrbi, da bi moj karakter v kombinacijami s temi veščinami znal biti precej strupen in nevaren v okolju, kjer bom sobivala z veliko dekleti in se z njimi ‘borila’ za enega moškega. (smeh) Sem pa poleg boksa in kickboksa trenirala tudi aerokickboxing pod vodstvom Biance Barade Tapilatu, žene Tomaža Barade, in pred leti sem tudi tekmovala v tem športu. Takrat sem si priborila tudi precej lovorik. S puncami smo bile evropske in svetovne prvakinje, udeleževale pa smo se tudi državnih in mednarodnih tekmovanj."

Prizna pa, da jo je kdaj res že zamikalo, da bi svoje veščine uporabila zunaj ringa. Laura: “Bile so res redke situacije, ki so me spravile tako daleč, da bi uporabila znanje borilnih veščin. Nisem ljubosumen tip človeka, ta čustva v meni je vzbudil le prejšnji partner, ker je bil sam nezaupljiv. In ravno, ko sem bila z njim, takrat je praznoval rojstni dan, je bila ena takih situacij. V bistvu je takrat šlo bolj za mojo takratno svakinjo in njenega partnerja. Skupina punc se je neprimerno obnašala in mi je počilo. Z bivšo svakinjo sva se znašli v prepiru z njimi in verjetno bi se precej slabše končalo, pa tudi še bolj fizično, če ne bi posredovali ostali in pa varnostnik, ki je te punce odslovil iz lokala. Po zraku so namreč že začeli leteti stoli, ampak ne z najine strani. Takrat se mi je pa res dvignil pritisk, priznam. Sicer pa se raje ne spuščam v fizičen kontakt s puncami, ker vem, da nasprotnica ne bi imela možnosti (smeh), tako da v takih primerih raje uporabim glavo in besede, za katere vem, da so največkrat tiste, ki dajo najboljše sporočilo, in se umaknem."

Lauri so všeč visoki moški, z izrazitimi očmi, srednje postave in s širokimi rameni. Gregor je že na prvi pogled izpolnil njena pričakovanja. Laura: "Če bi morala opisati moškega, ki je vizualno zame sanjski, bi rekla samo Gregor Čeglaj. Pika. Ne rabim več na dolgo in široko razlagati, odslej vsakemu rečem, poglej si njega. To je za mene tip moškega, ki mi je všeč. Ravno prav visok, temen, z iskrenimi, toplimi očmi in tetovažami na mestih, ki so enostavno vroča! Prav nič na njemu me ni odbilo in prepričana sem, da je tudi njegov karakter kompatibilen z videzom, in da je, tako kot pravimo ‘paket’." Laura še doda, da se ji Gregor zdi "zlat fant v vsakem pogledu", zato lahko z njene strani pričakujemo pravo mero tekmovalnosti, toda na 'romantični spopad' se ni posebej pripravljala, še največji projekt so bili njeni kovčki. Laura: "Pred odhodom nisem prav nič taktizirala. Odšla sem samozavestno in pripravljena na vse, vedno sem zaupala vase, tako kot so tudi vsi okoli mene, in neizmerno sem se veselila nove izkušnje. Moji bližnji so mi rekli samo: "Pojdi in pokaži, kdo si." In točno to sem tudi naredila. V šali so mi dobronamerno tudi rekli: „Toliko glej, da te čim dlje ne bo.“ (smeh) Vedno bom mnenja, da je najboljše enostavno biti točno to kar si, ker pred kamero se z lažmi in igranjem samo osramotiš, saj se resnica pokaže prej ali slej. Raje sem iskrena in neposredna od začetka in na prvo žogo morda trn v peti, kot pa da bi izpadla hinavka. Sovražim hinavce in labilne ljudi. Držim se tudi stavka: “Vzljubi me najhujšo in dobil me boš najboljšo.” Moja največja taktika je bila samo, kako zapreti vse te kovčke, ki sem jih spakirala. (smeh)”

Spakirala bo tudi v razmerju, v katerem ne bo zaupanja. V preteklosti se je že znašla v takšni situaciji in nezaupanje je bilo tudi najhujše, kar je doživela. Laura: "To najbolj boli in lahko predstavlja največjo oviro med partnerjema. Če nimaš zaupanja, nimaš ničesar. Delno sicer razumem, zakaj je imel moj nekdanji partner težave s slednjim, pa vendar, ko gledam za nazaj, sem bila zaradi tega slabša oseba kot pa dejansko sem. To je vplivalo precej slabo name in sem postala tudi sama ljubosumna, priznam. Hvala bogu pa se je to končalo, skupaj z zvezo. Sedaj sem sama sebi najbolj dokazala, da sama po sebi nisem ljubosumna. Nikoli več v življenju pa si ne bom dovolila zalezovanja, oziroma preverjanja v takem smislu, kot sem ga bila deležna takrat. Od telefona, socialnih omrežij, pa tudi do osebnega preverjanja med druženji, nenapovedanih prihodov, ko sem bila s prijateljicami ... Nikoli več." V odnosu pa mora biti tudi spoštovanje. Laura: "Nespoštovanje je zame širok pojem. Vsaka ženska si zasluži, da jo moški, ki ga ima rada, obravnava lepo, ljubeznivo in pozorno. Vsaka ženska mora imeti samo sebe dovolj rada, da si ne dovoli ničesar, kar bi bilo manj od tega, kar si zasluži, in najbolj pomembno pri tem je spoštovanje. Seveda obojestransko, ker ne moreš pričakovati lepega odnosa in naklonjenosti partnerja, če sam nič ne narediš in prispevaš nazaj. Jaz dajem 100 odstotkov tistemu, ki mi veliko pomeni, in samo takrat lahko pričakujem enako mero nazaj, kar mislim, da je pošteno."

Ker obožuje pse in mačke, pa tudi živali na splošno, moški, ki jih nimajo radi, tudi nimajo kaj iskati v njenem življenju. Laura: “Obožujem živali, včasih jih imam celo rajši kot nekatere ljudi, iskreno. Žival, za katero skrbiš in jo imaš rad, te nikoli ne bo pustila na cedilu. Ne znam si predstavljati življenja brez domačih živali, brez mojega psa in mačke. Moj pes je točno takšen, kakršno je njegovo ime, Tyson. Ogromen pes je, ampak njegovo srce je pa še večje. Najbolj ‘cartast’ pes, kar sem jih videla. Da ne omenjam moje mačke Sky. Ona pa je obsedena z mano. Kot moja senca mi sledi po celi hiši, spi z mano, čaka me pred ograjo, ko me ni doma, in ne stopi v hišo, dokler se ne pripeljem. Neverjetna je, kot moj dojenček. Že od malega sem rahlo ‘obsedena’ z živalmi. Obožujem tudi konje, ki so po mojem mnenju najbolj veličastne od vseh. Že precej dolgo imam idejo, da bi, če bi kadarkoli zadela na loteriji, velik del denarja namenila izgradnji velikih in udobnih azilov za brezdomne živali v najbolj problematičnih državah. Srce se mi para, ko naletim na zapuščene, ranjene ali lačne živalice. Vse bi odpeljala k sebi domov na toplo, jih nahranila in ‘pocartala’. Zato bo tudi moj partner moral biti sočuten ljubitelj živali, s katerim bova imela skupnega hišnega ljubljenčka. Je pa res, da je pomembno, da imaš za žival čas. Jaz imam veliko srečo, da poleg očeta na sprehode s psom hodi tudi dedek, ki ga ima prav tako neizmerno rad in ga vsako jutro pelje v gozd. Pa njega Tyson, morem priznati, tudi najbolj uboga. Mene bolj čustveno izsiljuje, ker ve, da ga ne bom nikoli kregala, ko me pogleda s tistimi lepimi ‘okicami’, in da ga bom cartala pol dneva, če bo treba.”

Ali se bo srce Sanjskega moškega ogrelo prav za Lauro? Oddaje bodo na sporedu od tega tedna dalje, vsako soboto in nedeljo ob 20. uri. Delovna akcija pa se na POP TV vrača že maja.