Na POP TV premierno makedonski film, ki ga je navdihnila resnična izkušnja

Zgodba filma Najsrečnejši človek na svetu spremlja Asjo, štiridesetletno Sarajevčanko, ki se udeleži srečanja za samske v nekdaj uglednem jugoslovanskem hotelu. Dvorane so poimenovane po švicarskih mestih, toda smer, v katero se dogajanje razvije, je daleč od nevtralnosti. Asja spozna bankirja Zorana, a izkaže se, da se njuni poti nista križali povsem naključno ... Film je navdihnila resnična izkušnja scenaristke Elme Tataragić, ki je na zmenku na slepo spoznala človeka iz svoje preteklosti.

Drama priznane makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske ponuja pretresljivo študijo bosansko-hercegovske družbe, kjer so tri desetletja po vojni posledice še vedno globoko prisotne, čeprav to ni očitno na prvi pogled.

"Kaj nas definira: naša etnična pripadnost, vera, spol? Kaj nas deli ali združuje? To je zgodba o negotovosti življenja, naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev ter obujajo bolečo preteklost; to je zgodba o nemogočih povezavah, o ljubezni in absurdu. Film se začne kot ekskurzija, ki jo vodi humor, in se razvije v grenko izkušnjo. Naravni ritem je prvinski in je tesno povezan s človeškimi raziskovalnimi tehnikami pri iskanju resnice po nasilju. Film vidim kot simfonijo koreografiranih gibov, ki odpirajo plasti čustev, ta gledalca počasi zapletajo v vrtoglavo izkušnjo. /.../ Najsrečnejši človek na svetu je zame nekakšna pesem, ki slavi najboljše vidike tistega, kar sta nekoč bila Jugoslavija in Sarajevo – najlepše mesto na svetu, ki ima tudi najlepše ljudi," je o svojem celovečernem filmu povedala režiserka Mitevska.

V drami nastopajo Jelena Kordić Kuret, Adnan Omerović, Labina Mitevska, Ana Kostovska in drugi.

Film je koprodukcija šestih držav; poleg Slovenije še Severne Makedonije, Belgije, Danske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Na Festivalu slovenskega filma je prejel nagrado za najboljšo slovensko manjšinsko koprodukcijo.