Tina Gorenjak o hčerki, lepotnih posegih in igralskih izzivih

Letošnje poletje je bilo za Tino Gorenjak precej delavno, saj je snemala priljubljeno serijo Najini mostovi, kjer navdušuje v vlogi zapeljive in spletkarske Karmen. Ob tem se je pripravljala na novo predstavo v Špas Teatru. 8. julija je praznovala 48. rojstni dan, do morja pa je skočila, kadar je bilo to le mogoče. V intervjuju sva se dotaknili različnih tem, med drugim tudi tiste z grenkim priokusom, kot je bila zahrbtna in težka bolezen, ki jo je z neustavljivo energijo in pozitivnostjo uspešno premagala. Kot pravi, ji prav humor daje moč, da prebrodi hude preizkušnje, in verjame, da je smeh pol zdravja. Glede na to, da je po poklicu igralka, pa v svojem vsakdanu nima prav nobene potrebe po tem, da bi igrala.

Kdaj ste vedeli, da želite postati igralka? Kaj vas je navdihnilo za ta poklic?

V četrtem letniku srednje šole mi je profesor francoščine g. Slavko Deržek namenil glavno vlogo francoske predstave Eugena Ionesca, La Lecon, Učna ura. Kljub temu, da v francoščini nisem briljirala, sem jo za predstavo izpilila in to je bil moj prvi igralski preizkus. Zbrani in nagrajeni smo bili na nekaj francoskih srednješolskih festivalih in moja ljubezen do igre je postala neustavljiva. Pod njegovim vodstvom smo naredili tudi večer francoskih šansonov, kjer sem plesala in pela in tako se mi je odprla čudovita pot v široko izražanje skozi umetnost. Šla sem na igralsko akademijo, naredila sprejemne izpite in kot prva v letniku diplomirala. To je to. Še zdaj ne vem, kako je moj profesor vedel, da imam igralski talent. Gotovo pa ne bi postala igralka, če mi on ne bi dal te priložnosti. Za to sem mu neizmerno hvaležna. 

Vaš prvi projekt je bila monokomedija Muca Maca ali brez ljubezni mi živeti ni. Kako se spominjate tistih časov?

Uf, takrat komedije, ki bi govorile o žensko-moških odnosih, niso bile popularne. Moja je bila ena med prvimi. Prav tako je bilo komercialno gledališče še v povojih. Mene je od nekdaj zanimala umetnost, ki komunicira z ljudmi. To, da znaš gledalce nasmejati in jim hkrati daš tudi kakšen razmislek ali tolažbo, da niso edini s kakšnim problemom. Pomislila sem tudi, da bi s pomočjo glasbe promovirali predstavo. In tako je nastala pesem in video spot in potem - šok in hit (smeh). Niti sanjalo se mi ni, da bo tako. Najbolj me je razveselilo, ko so mi po predstavi čestitale mnoge ženske in se mi zahvalile, da sem spregovorila o temah, o katerih se ni pogosto govorilo. Sploh ne na humoren način. Meni se zdi, da humor vedno prinese neko olajšanje, odrešujoč pogled z drugega zornega kota.

Posneli ste tudi pesem in spot Muca. Vas ljudje na ulici še kdaj ogovorijo "lej jo, Muco Maco"?

(smeh) O, ja, to se mi dogaja še danes in precej pogosto. Na začetku me je to motilo, saj si noben igralec ne želi biti zaznamovan samo z eno vlogo. Mediji so zelo izpostavljali moj seksi videz, čeprav si jaz tega nikoli nisem želela. To je samo majhen del mene, kot igralke in kot osebe. Posledično so me tudi mnogokrat dali v podobne vloge. A na srečo samo v TV-nadaljevankah. V gledališču sem imela možnost odigrati cel spekter različnih vlog, kar me je zadovoljilo. Zdaj me to, da mi rečejo Muca Maca, ne moti več, nasprotno, mislim si, če mi bodo tudi pri devetdesetih letih rekli tako, je sploh super. (smeh)

Verjetno v današnjem času spot ne bi bil tabu. Kako Tina danes gleda na tisto obdobje?

Ne vem. Ne razmišljam za nazaj. To je bil prvi spot v Sloveniji, ki je bil res nekaj posebnega. Meni osebno sicer ni bil šokanten, ampak očitno je imel precejšen vpliv. Katy Perry je mnogo let kasneje zapela I kissed a girl (Poljubila sem dekle, op.a.), tudi Madonna se je glede tega šele kasneje razigrala. Zgleda, da sem bila kar pred časom (smeh).

Igrate Karmen v Najinih mostovih. Večkrat ste že poudarili, da gre za najbolj negativen lik, kar ste jih igrali. Zakaj?

Karmen se zdijo otroci zguba časa, izkorišča veze in poznanstva, njen moralni kompas je popolnoma odpovedal, vse, kar jo zanima, je lastno ugodje, bogastvo. Meni se zdi odnos, ki ga ima ona s svojim možem, nekaj nepredstavljivega. Ob kakšni njeni repliki me je včasih kar zabolelo. Vendar moraš vsak lik, ki ga igraš, na nek način vzljubiti. Le tako se lahko poigravaš z različnimi stanji, čustvi, v tem uživaš in si prepričljiv. Potrudila sem se, da Karmen ne bi bila enodimenzionalna. Poskusila sem najti humor v tej njeni samovšečnosti in ga začiniti s ciničnimi izjavami. Kljub temu, da je negativka, bi mi bilo ljubo, da bi jo gledalci radi gledali. Kot denimo Alexis iz kultne Dinastije. 

Kako ste usklajevali materinstvo s poklicem?

Brez mojih staršev bi bilo to absolutno nemogoče. Neizmerno sem jima hvaležna, da sta bila moji hčerki Nini in meni vedno na razpolago, v pomoč. Kadar je bila Nina pri njiju, sem bila lahko popolnoma brez skrbi - ne samo to, da bo sita in da bo šla pravočasno spat, pač pa tudi to, da bo neizmerno ljubljena, da jo bosta vzgajala, poskrbela tudi za njene obveznosti. Dvajset let je bila Nina moja absolutna prioriteta, potem moja služba in potem vse ostalo. Vendar imamo igralci res specifičen in raznolik urnik in bi se morala marsičemu odreči, če ne bi imela tako čudovite mame in očeta. Z Nino imava čudovit odnos. Stara je 21 let in je neverjetna mlada oseba – razgledana, radovedna, pametna, fokusirana in hkrati tako zabavna, nežna in sočutna. Obe sva dobrovoljni, radi imava humor in se veliko smejiva, na svet gledava s široko odprtimi očmi, radi potujeva, obožujeva dobro hrano, živali, muzikale, dobre filme in kulturo nasploh. Ravno zato so najina skupna potovanja vedno čudovita, ker imava podobne tovrstne interese. Nina je absolutno najčudovitejša oseba, kar jih poznam. In najiskreneje – vsak dan se zahvalim Bogu, da je prav ona moja hči. Je najlepše darilo v mojem življenju.

Gledalci so vas lani videli plesati v šovu Zvezde plešejo. Ste po tistem še kdaj obuli plesne čevlje?

Sem. Plešem v predstavi Ljubezenske prevare in glasbenem šovu Trip to Las Vegas. Plešem tudi kar tako, za svoje veselje. Strašansko pa sem se navdušila nad plesom v dvoje. Zato sem k naslednjemu gledališkemu projektu povabila izvrstnega plesalca in koreografa Arneja Ivkoviča. Kaj in kako, pa naj za zdaj ostane skrivnost. Jaz se zelo veselim.

V šovu ste prvič spregovorili o bolezni, raku. Kako vas je ta izkušnja zaznamovala?

Rak je prišel v moje življenje v času, ko se mi je vse sesuvalo in se mi je zdelo, da mi življenje polzi med prsti in ničesar ne morem narediti, da bi to preprečila. Zdaj vem, da to ni res. Nekatere stvari nam mogoče ne uspejo in se sesujejo, vendar vedno pridejo nove. Spopad z boleznijo mi je prinesel veliko pozitivnih stvari. Predvsem boljši odnos do sebe. Prav tako je poglobil moj pozitiven pogled na življenje, dal mi je pogum in polet. Še bolj sem hvaležna za to, da živim, ustvarjam, ljubim. Stopila sem na pot odkrivanja načinov, ki so močno izboljšali moje zdravje in vitalnost. Eden od njih je transcendentalna meditacija, ki se je verjetno drugače nikoli ne bi naučila. 

Poleti ste dopolnili 48 let. Kakšen odnos imate do staranja?

Meni se zdijo leta prima. Če ne bi pretekla, ne bi spoznali čudovitih prijateljev, ne bi doživeli nepozabnih dogodivščin, ne bi imeli otrok, spominov, izkušenj… Meni je super, da se spreminjam. Leta in izkušnje ti dajo možnost, da se razvijaš in napreduješ. Staranje je normalen proces. Pomembno se mi zdi le to, da sem zdrava in fit, da lahko delam, ustvarjam in živim polno življenje. Cenim svoje telo, da mi tako lepo služi, čeprav jaz ne delam vedno najlepše z njim. Vsak človek se lahko pri svojem videzu osredotoči na lepe stvari ali pa na tiste, za katere pri sebi smatramo, da niso preveč privlačne. Ko se pogledam v ogledalo in vidim svoje gube okrog oči, si ne rečem: O, madonca, kako se staram! Ampak: To je samo dokaz, da se rada smejem (smeh).

V Hollywoodu nekatere zvezdnice odlično skrivajo svoja leta tudi pri 50. Kako gledate na to? 

Ne vidim razloga, da bi bile ženske pri določenih letih počasi za "odpis". Ko pride moški v leta in postane siv, rečejo, da je šarmanten, za žensko velja, da je postala stara. Predvsem ženske same sebi to rade rečejo. To res ni dobro. Seveda se z leti vsi spreminjamo, toda ogromno se dogaja v naših glavah, zaradi naših prepričanj. Koliko žensk si vsak dan dopoveduje, da je v "tistih letih", ko ni več privlačna ali ženstvena. Če si vsak dan dopoveduješ nekaj slabega o sebi, postane to slej kot prej resnično. Na vsaki ženski je nekaj lepega, zakaj bi nas bilo sram to izpostaviti. Smo različnih starosti, različnih oblik, različnih barv. In tudi okusi so različni. Zato ni razloga, da se konstantno kritiziramo in razmišljamo, kaj slabega si o nas mislijo drugi. Zadovoljstvo s sabo, to da se cenimo in da uživamo v svojem telesu, nas dela privlačne, mladostne in žive. Jaz sem se odločila, da uživam v vsakem letu svojega življenja ter da me moj EMŠO pri tem prav nič ne ovira.

Se tudi v Sloveniji čuti ta pritisk? Je težje dobiti vloge?

Nisem človek, ki čaka, da mu bodo kaj ponudili. Svoje priložnosti si ustvarjam tudi sama. Med drugim veliko pišem avtorska besedila in ustvarjam predstave. Nekatere tudi kot producentka, kar pomeni, da v predstavo vložim svoj denar. Seveda sem zelo vesela, ko me povabijo h kakšnemu sodelovanju, saj je biti »freelancer« oz. samostojni kulturni delavec na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, zelo težko. Prav tako izredno uživam v snemanju nadaljevank in filmov, česar seveda ne moreš narediti sam. Tovrstnih povabil sem res vesela in vedno se maksimalno potrudim, da upravičim povabilo producenta ali režiserja. 

Kakšen odnos imate do lepotne kirurgije? Ste že poskusili botoks ali kaj drugega?

Sem, dvakrat, precej let nazaj. Vendar mi ni odgovarjalo. Za čim bolj optimalen videz obraza že več kot deset let prisegam na Teenlifting, ki je nekakšen fitnes obraza s pomočjo elektrod. Bistveno se mi zdi, da je postopek neinvaziven, da se moj obraz ne spreminja, ampak zaradi treninga postaja in ostaja čvrst in v super kondiciji. Ne hrepenim pa po tem, da bi bila videti »zlikana« ali dvajset let mlajša ali da bi bila videti drugače. Na tretmaje ne hodim pogosto, saj nimam časa. In vseeno deluje. Misel na botoks ali drage kreme je zame nekaj popolnoma tujega. Do lepotne kirurgije pa nimam predsodkov. A zdi se mi zelo pomembno, da se za poseg odločimo z zdravo mero razuma, dobrega okusa in z mislijo na zdravje. Gotovo je tudi izbira kirurga bistvena. 

Kako skrbite za postavo, da ostajate v odlični formi? 

Velikokrat me sprašujejo, kaj počnem za svoj videz in mi je včasih že kar malce nerodno iskreno odgovoriti: nič kaj dosti. Predvsem se s svojim videzom ne obremenjujem. Rada jem, rada kuham, res pa je, da imam rada dobro in zdravo hrano. Moji prijatelji in sodelavci se vedno čudijo, kako veliko jem. Edino, kar počnem, je to, da vsak dan meditiram, živim aktivno, večkrat kot dvigalo raje izberem stopnice, kadar delam kakšen projekt, povezan z gibanjem, pa se tega resno lotim. Tako kot na primer Zvezde plešejo, ko sem trenirala tudi po pet ur na dan. Vsak dan. Torej telovadim občasno oz. kampanjsko. Obožujem pa sprehode v naravi in takrat hodim hitro. Prepričana sem, da to vpliva na mojo vitalnost.

Imate za jesen že kakšne načrte? Vas bomo videli na gledaliških odrih?

Seveda. Komaj čakam, da bo v Špas teatru premiera komedije z zgovornim naslovom Večno samska. Uprizoritev predstave zaradi znane situacije že nekaj časa prestavljamo. Toda direktorica Špas Teatra Urška Alič se je odločila, da je čakanja dovolj. Ob upoštevanju vseh varnostnih/zdravstvenih navodil bomo poskrbeli, da bodo gledalci varni in da se bo smeh znova vrnil v gledališče. To, da zabavamo ljudi, je naše poslanstvo. Komaj čakam (nasmeh).