V MasterChef prihaja magister farmacije in doktor farmacevtskih znanosti

Samo Kreft iz Divače je magister farmacije in doktor farmacevtskih znanosti. Za seboj ima 30 let dela na ljubljanski fakulteti za medicino kot univerzitetni profesor za področje farmacevtske biologije. Ta se ukvarja z biološkimi osnovami farmacije, predvsem s pridobivanjem zdravilnih učinkovin iz naravnih virov. Samo: "Pogodbo o zaposlitvi na fakulteti za farmacijo imam 'zamrznjeno' za eno leto. Nekaj malega vseeno še vedno delam kot profesor, to so zagovori magistrskih in doktorskih nalog, ki so se začele že prej, pa so se zaključile ravno v tem letu, pisanje kakšnega poročila ..." Trenutno je samostojni podjetnik, deluje pa na področju fitoterapije in zeliščarstva. Samo: "Ta dva izraza imata sicer več definicij, meni najbližja pa sta: Fitoterapija je uporaba zdravilnih rastlin za zdravljenje v skladu z znanstvenimi dognanji. Zeliščarstvo pa se bolj kot na znanstvena dognanja naslanja na tradicijo ljudskih izkušenj in poleg uporabe rastlin vključuje tudi njihovo nabiranje in gojenje."

Skupaj z Natašo Sivec, diplomirano biologinjo in magistro ekologije in biodiverzitete, sta ustanovila šolo Sodobna fitoterapija. Takšen je tudi naslov 700 strani debele istoimenske knjige, ki je izšla pred 12 leti in katere urednik je bil. Samo: "Beseda sodobna pove, da pri nas upoštevamo sodobne raziskave o učinkih rastlin in jih povezujemo s tradicionalnim znanjem." Znanje skupaj z drugimi strokovnjaki predaja na tečajih za fitoterapevte zeliščarje, za katere je vedno več zanimanja, tudi onkraj meja naše države. Samo: "Za področje fitoterapije, pa tudi divje hrane, nabiralništva, naravne kozmetike in drugih povezanih področij je res vse več zanimanja. Večina tečajev v naši šoli poteka v slovenščini, s čemer smo omejeni na slovenske udeležence. Šele nedavno smo ponudili tudi nekaj vsebin v angleščini, in sicer delavnice divje hrane za turiste, naša šola je v neposredni bližini Škocjanskih jam, ter tečaj uporabne rastlinske kemije za zeliščarje, ki poteka preko spleta in se ga udeležujejo dobesedno iz celega sveta." Seznam držav z več kot petimi udeleženci po padajočem vrstnem redu sestavljajo Združene države Amerike, Slovenija, Indija, Velika Britanija, Egipt, Francija, Singapur, Kanada, Italija, Pakistan in Španija.

V pisani druščini se bo znašel tudi prihodnji ponedeljek, saj bo eden izmed devetnajsterice tekmovalcev, ki se bodo borili za predpasnike MasterChef. Kot otrok je v kuhinji največkrat pomagal mami, z babico pa je prvič izdelal bolj zahtevno jed. To je bil jabolčni zavitek, pripravljen s testom, ki ga je zamesil in razvlekel sam. Tudi kasneje je rad eksperimentiral v kuhinji, a ga poklic kuharja ni zamikal. Samo: "Za razliko od amaterskega kuharja, ki lahko prav vsak dan eksperimentira in prav vsako jed pripravi nekoliko drugače kot prejšnjič, je pri poklicnem kuhanju večina dela posvečena ponovljivi pripravi hrane po vnaprej skrbno določenih recepturah in postopkih."

V primeru zmage bi odprl restavracijo po lastnih željah. V njej bi stregel jedi iz izključno rastlinskih sestavin. Razlogov za to je več. Samo: "Živila rastlinskega izvora so bolj zdrava, ker vsebujejo mnogo več raznolikih vlaknin in antioksidantov ter ne vsebujejo holesterola in večinoma tudi nenasičenih maščob. In še množica drugih vzrokov, eden je boljši vpliv rastlinske hrane na naše zdravje. Poleg tega za pridelavo hranilno in kulinarično enakovrednega rastlinskega obroka potrebujemo približno tri- do 10-krat manj kmetijskih površin ter vode in izpustov toplogrednih plinov kot za pridelavo mesnega obroka, torej lahko brez izsekavanja gozdov in izsuševanja močvirij pridelamo več hrane za naraščajoče prebivalstvo. Če bi se vsi Zemljani prehranjevali tako kot Slovenci in preostali zahodnjaki, bi že danes potrebovali tri planete Zemlja, da bi pridelali dovolj hrane za vse. Imamo pa na voljo samo en planet, ni planeta B. In nenazadnje je še tretji razlog: verjetno se vsi strinjamo, da ubijanje in mučenje živali kar tako, brez potrebe ni etično. Razlika je le, kaj kdo definira kot upravičeno potrebo. Če je kulinarični užitek taka upravičena potreba, potem je skrajni čas, da kulinarična stroka še izboljša že tako odlične recepte za jedi brez živalskih sestavin in da gostinci povečajo razpoložljivost teh jedi."

In katera živila bi torej morali zaradi vseh naštetih razlogov večkrat uvrstiti na naše jedilnike? Samo: "Na naših jedilnikih bi morala biti izključno ali v čim večji meri zastopana raznolika živila rastlinskega izvora: stročnice, kot so fižol v zrnih in stročji fižol, čičerika, leča, soja in druge, žita in psevdožita, kot so ješprenj, ovseni kosmiči, prosena in ajdova kaša, sončnična, lanena, bučna in druga semena, zelenjava od gomoljaste do listnate, njihovi cvetovi, plodovi ter sadje. Pri sestavljanju jedilnikov se preveč poudarja vsebnost beljakovin, kalcija in še nekaterih drugih 'modnih' hranil. Premalo pa se poudarja potrebo po ustreznemu vnosu raznolikih vlaknin, topnih, netopnih, prebiotičnih, beta-glukanov, inulina in drugih ter rastlinskih polifenolov, torej flavonoidov, lignanov, fenolnih kislin in drugih." Živila, ki s pravimi recepti postanejo prave poslastice. Samovih se zato že veselimo.

Nova sezona MasterChefa Slovenija prihaja na POP TV že 17. marca.