Prebrali smo lahko, da do hrane gojiš posebne občutke, oziroma imaš do nje poseben odnos, ki ga boš tudi predstavila gledalcem nove sezone MasterChef Slovenija in sodnikom. Sklepamo, da bo to v tesni povezavi s področjem prehranskega svetovanja, drži?
Res je, moj odnos do hrane se predvsem kaže v tem, da spoštujem čim bolj domačo, preprosto in predvsem hranljivo hrano, ki omogoča dobro počutje. Področje prehrane me je od nekdaj zanimalo, zato sem se sama veliko izobraževala v tej smeri. Želja postati osebna trenerka in prehranska svetovalka me je gnala predvsem zato, ker sem v sebi videla veliko potenciala za pomoč tistim, ki se srečujejo z mnogimi težavami, povezanimi tako s prehrano kot življenjskim stilom. Moja želja je, da tekom tekmovanja MasterChef Slovenija gledalcem dokažem, da je tudi zdrava hrana lahko zelo okusna, predvsem pa to, da je pri kuhanju potrebno uživati. Zavedam se, da na vseh izzivih to ne bo mogoče, si pa tekom tekmovanja želim čim več takšnih priložnosti.
Kot si zapisala, ti je tečaj prehranskega svetovanja pomagal razumeti lastne težave glede prebave in kože, to pa zaradi prepustnega črevesja, ki je vse bolj pogosta težava pri ljudeh. Nam lahko zaupaš, kaj si odkrila?
S težavami prepustnega črevesja se danes srečuje ogromno ljudi in žal se jih veliko teh težav sploh ne zaveda. Problem je tudi ta, da se pri vsakem posamezniku kažejo drugačni znaki. Nekateri imajo težave s kožo, drugi z glavoboli, najpogostejše pa so težave s prebavo, kronična utrujenost, hormonsko neravnovesje, ipd. Velikokrat ljudje takšnih simptomov, dokler ne prerastejo v hud problem, ne jemljemo resno, še posebej, kadar gre zgolj za utrujenost. Do sindroma prepustnega črevesja lahko pride zaradi dveh ključnih vzrokov, stresa ali slabih prehranskih navad, lahko pa gre za kombinacijo obojega. Sama sem imela od nekdaj zelo urejeno prehrano, sem pa v določenem obdobju življenja doživljala zelo veliko stresa, ki je name vplival tako, da sem po celotnem telesu dobila zelo hudo obliko atopijskega dermatitisa. V prvi vrsti sem se lotila raziskovanja na področju prehrane, saj se atopijski dermatitis in luskavica velikokrat navezujeta na težave s črevesjem. Sama sem bila izredno razočarana nad odzivi zdravnikov, ki so me pošiljali zgolj na alergološke teste, in k dermatologom, ki so mi predpisovali kortikosteroide. Atopijski dermatitis in luskavica sta v prvi vrsti posledica stresa in s kortikosteroidi ne zdravimo vzrokov, ampak zgolj posledice. Odločila sem se, da zadevo raziščem sama, in se tako poslužila različnih načinov zdravljenja. Najprej sem v laboratoriju samoplačniško opravila test intolerance na 180 različnih živil in rezultati so pokazali, da je moje telo začelo zavračati skoraj vse beljakovine v hrani. Nato sem se zatekla k bioresonanci, kjer so mi svetovali, naj iz prehrane izločim vsa živila, ki so na testu pokazala intoleranco, in po nekaj mesecih striktnih diet naj bi se iz telesa izločila protitelesa. Črevesje naj bi se v tem času pozdravilo in potem bi lahko postopoma uvajala nazaj vso hrano. Zaradi izjemno stroge diete, veliko dela, napornih treningov in vseh ostalih stresnih dejavnikov, se je moje telo izčrpalo in pregorelo. Takrat sem si priznala, da vzrok za moje težave ni hrana, ampak prekomeren stres. Ugotovila sem, da moram najprej umiriti samo sebe, si vzeti konkretno pavzo od napornih trenigov, zmanjšati delo, čeprav imam svoj poklic zelo rada, skratka, priznala sem si, da nisem stroj, ampak samo človek. Moje črevesje je bilo takrat res v slabem stanju, zato sem se poleg dela na sebi še vseeno obrnila eno izmed najbolj priznanih homeopatinj v Sloveniji in ji zaupala svoje težave. Po nekaj mesecih jemanja homeopatskih zdravil, vsakodnevnih meditacijah, urejenem delovniku in kvalitetnem spancu so moje težave popolnoma izginile. Svojo izkušnjo danes lahko uporabljam tako, da pomagam ljudem, ki se srečujejo s podobnimi težavami. Vsem bralcem svetujem, naj se v prvi vrsti soočijo sami s seboj in dobro premislijo, koliko stresa doživljajo na dnevni ravni in kako bi ga lahko zmanjšali. Druga zelo pomembna zadeva pa je urejena prehrana, ki v zelo veliki meri vpliva na počutje. V kolikor sami niso prepričani, da je njihova vsakodnevna prehrana urejena in njim primerna, svetujem, da se obrnejo k strokovnjaku za prehrano. Sama z velikim veseljem pomagam ljudem, ki so pripravljeni narediti korak za korakom k boljšemu počutju.
Katere jedi oz. živila so pri tebi na ‘črnem seznamu’?
Jaz sem pristaš principa ‘vsega po malo in ničesar preveč’. Predvsem želim ljudem predstaviti, da ekstremi nikoli niso dobri, ker se jih je v realnem življenju težko držati na dolgi rok. V svoji prehrani nimam črnega seznama, vsekakor pa skrbim za primeren vnos hranil, ki jih moje telo potrebuje. Svojim strankam nikoli ne prepovedujem živil, jim pa razložim razmerje živil v posameznih obrokih, ki se ga je vsak zmožen držati dlje časa.
Katere pa so smernice na področju zdravega prehranjevanja?
Smernice zdravega prehranjevanja se na NIJZ-ju od prejšnjega desetletja niso kaj dosti spremenile in ostajajo zelo splošne. S strani strank pogosto prejemam podobna vprašanja: “Koliko obrokov dnevno moramo zaužiti? Je bolje jesti več manjših ali manj večjih obrokov? Ali res velja, da po 18. uri ne smem jesti? Ali se moram izogibati ogljikovim hidratom?” Destvo je, da smo si ljudje med seboj zelo različni, predvsem pa imamo popolnoma drugačne življenjske stile. Če je nekdo že celo življenje navajen zaužiti samo 2 obroka dnevno, ga ne bom silila, da jé 5 obrokov, če mu je to resnično odveč. Poskrbim pa lahko, da bo v teh dveh obrokih zaužil vsa potrebna hranila, da bo dobro funkcioniral tekom dneva. Na splošno naj bi se držali sledečih navodil: V prvi vrsti naj se posameznik izogiba procesirani hrani in naj zaužije veliko nesladkane tekočine tekom dneva (35ml/kg telesne teže). Obrok, ki ga zaužijemo, naj vsebuje vlaknine, ogljikove hidrate, beljakovine in kvalitetne maščobe (razmerja so različna glede na aktivnost posameznika). Če si privoščimo vmesne manjše obroke (malice), naj bodo te lahke in obogatene z vitamini in minerali (npr. sadje). Priporočljivo je, da večji delež kalorij zaužijemo v prvi polovici dneva, da telo dobi ustrezno količino energije, ki jo tekom dneva porabi. Pri izbiri ogljikovih hidratov priporočam živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki povzročajo počasnejšo rast krvnega sladkorja.
Ali se sama strogo držiš smernic zdravega prehranjevanja ali se kdaj, morda tudi večkrat, pregrešiš?
Sama se ne oziram na posplošene smernice zdravega prehranjevanja, ampak prehrano prilagajam svojim aktivnostim tekom dneva. Predvsem se striktno izogibam procesirani hrani, večino obrokov si pripravim sama, uporabljam svežo in sezonsko zelenjavo ter sadje. Teh pravil se držim večino časa, sem pa tudi jaz samo človek in seveda nekajkrat letno ta ‘pravila’ prekršim (dopust, prazniki ipd.). Predvsem je pomembno, da zdrav način življenja prevladuje v 80 odstotkih, tistih 20 odstotkov pa naj bo za dušo.
Katere jedi pa se najpogosteje znajdejo na tvojem jedilniku za zajtrk, kosilo, večerjo in vmes?
Sem velika ljubiteljica zajtrkov in zame zajtrk predstavlja najpomembnejši obrok dneva. Velikokrat si pripravim najrazličnejše kaše (ovsena, ajdova, prosena, ovseni kosmiči …), katerim dodam kakšno sadje, oreščke ali temno čokolado, jajca na tisoč načinov, jogurt s sadjem in kosmiči. Pri kosilu res težko opredelim, kaj se pogosto znajde na krožniku, ker tam največ eksperimentiram. Zelo rada imam hrustljavo zelenjavo, morsko hrano, zorjeno govedino in oranžno bučo, vedno pa nastane nekaj novega. Poleg glavne jedi pri kosilu vedno pojem tudi krožnik kremne zelenjavne juhe. Sladice niso del mojega vsakdana in jih jem zgolj ob priložnostih. Za večerjo pogosto jem tisto, kar mi je ostalo od kosila.
Se ti zdi, da boš sodnike MasterChefa lahko prepričala z zdravimi jedmi?
To si res srčno želim in upam, da mi bo uspelo. Vsekakor je moj namen gledalcem prikazati zdrave in okusne obroke.
Za svojo kuharsko postajo boš tudi v odlični fizični kondiciji. Si namreč osebna trenerka in športnica. S katerimi športi pa se ukvarjaš?
Sem velik ljubitelj aktivnosti v naravi. Rada hodim v gore in kolesarim (v naravi in ne po cesti). Večino časa preživim v fitnesih, kjer treniram tudi svoje stranke, predvsem pa imam fitnes rada zaradi uteži. Všeč mi je kombiniranje kondicijskih treningov in treningov moči, zato sem se pred dvema letoma navdušila nad Crossfitom. Predvsem sem pristaš tega, da je treba početi različne stvari, zato svoje aktivnosti prilagajam glede na letni čas, delovno obdobje oz. količino dela in počutje.
Kako zelo pomemben je za človeka aktiven življenjski slog oz. kakšni so pozitivni učinki telesne aktivnosti na človekovo psihično in fizično zdravje?
Aktiven življenjski slog je za naše fizično in psihično počutje izjemnega pomena. Veliko ljudi se danes zaradi pretirano sedečega dela sooča z bolečinami v križu, vratu, z glavoboli, utrujenostjo, itd. Aktiven življenski slog v prvi vrsti preprečuje pojav tovrstnih težav, prav tako prispeva k boljši koncentraciji, zmanjšuje utrujenost in anksioznost ter dviguje raven hormona sreče. Posamezniki, ki prakticirajo aktiven življenjski slog, imajo vsekakor manj možnosti za pojav bolezni srca in ožilja, osteoporoze, upad mišične mase, obvladujejo telesno težo, vzdržujejo mišično vzdržljivost in gibljivost. Aktiven življenjski slog prav tako preprečuje depresijo in na splošno izboljša kvaliteto življenja.
Je pa res, da tudi s telesno aktivnostjo ni dobro pretiravati. Koliko športne aktivnosti in kakšne treninge priporočaš svojim strankam tedensko?
Svojim strankam priporočam 2 do 3-krat tedensko trening moči v fitnesu in 1-krat tedensko kondicijsko aktivnost v naravi. Vsekakor pa poudarjam, da si tudi na prost dan vzamejo čas za kratek sprehod na svežem zraku. Veliko strank ima poleg trenigov z menoj v fitnesu še 1-krat tedensko svojo ljubiteljsko aktivnost kot je npr. nogomet, košarka, badminton, joga, skupinske vadbe, ipd., in v tem primeru seveda prilagodim število trenigov v tednu.
Tvoj cilj je ukvarjati se z dejavnostjo, s katero bi holistično pomagala ljudem, telesna aktivnost in zdrava prehrana namreč nista dovolj za zdravje. Kaj je torej še zelo pomembno?
Kadar je govora o zdravju, se večinoma omenjata zgolj fizična aktivnost in prehrana, prevečkrat pa je pozabljeno govoriti o psihološkem zdravju. Ljudje smo danes prisiljeni v hiter tempo življenja in velikokrat vse drugo postavimo na prvo mesto, nase pa pozabimo. Velikokrat vse težave, s katerimi se srečujemo na dnevni ravni, ne moremo nikomur zaupati. Nimamo nikogar, s komer bi se lahko pogovorili, ali pa se nam o tem ne zdi vredno pogovarjati in vse to zadržujemo v sebi, kar nam povzroča nezaveden stres, ta pa močno vpliva na naše zdravje. Vsakodnevne travme, ki jih v sebi ‘potlačimo’, se tekom mesecev in let nabirajo in nas lahko delajo anksiozne, nezadovoljne, neizpopolnjene. V Sloveniji so psihoterapevtske storitve še vedno zelo podcenjene ali pa so celo tabu. Slabo psihično stanje se zelo hitro odraža na telesu (težave s črevesjem, kožo, glavoboli, izčrpanost, hormonsko neravnovesje, težave s telesno težo, ipd.), zato psihološki vidik zdravja ne sme ostati zapostavljen.
Za konec, MasterChef je zelo zahteven izziv. Kako lahko v tako stresnih situacijah, ki jih v našem življenju ne manjka, poskrbimo za naše zdravje?
Zdi se mi pomembno poudariti, da MasterChef ni primerljiv s stresnimi situacijami v vsakdanjem življenju. Sama se bom s stresom v tekmovanju predvsem borila z meditacijami. Te mi predstavljajo umiritev telesa in uma ter me pripravijo na najhujše. V prehrano bom vključila tudi prehranske dodatke, ki dvigujejo odpornost, ki je v obdobju stresa lahko oslabljena. Dodatno bom uživala vitamin C, D3 in omega-3 kapsule (ribje olje). Predvsem je v takšnih obdobjih pomembno telesu zagotoviti dovolj kvalitetnega spanca. Prav tako priporočam, da v obdobju stresa ne pijemo kave, saj nam ta še dodatno poveča raven stresnih hormonov. Še vedno pa za boj proti stresu priporočam sprehode v naravo, dihalne vaje in ukvarjanje s hišnimi ljubljenčki.
Spremljajte Izo Logar v novi sezoni šova MasterChef Slovenija od 19. marca naprej na POP TV.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.