Pia: Marsikaj sem že dala skozi, ampak pod takim pritiskom še nisem bila

Med izzivi v prvih oddajah si bila nesproščena, enkrat si celo izjavila, da bi potrebovala enega kratkega. Kako si doživljala pritiske zaradi sodniških pričakovanj, odštevanja MasterChef ure in morda tudi zaradi kamer? 

 Meni je bila MasterChef izkušnja ena najbolj stresnih do zdaj. Marsikaj sem že dala skozi v življenju, ampak pod takim pritiskom še nisem bila pred nobenim izpitom, pred nobenim spraševanjem v srednji šoli, nikoli. In jaz mislim, da mora vsak, ki se bo prijavil za sodelovanje v naslednji sezoni, sam pri sebi dobro razmisliti, kako dobro je pripravljen na pritiske. 

Kaj pa je bilo zate najtežje? 

Mogoče to strahospoštovanje, ki ga imam do Bineta, njegova prisotnost in njegovi pogledi. Tisto, ko se prime za brado in te postrani pogleda. 

Od sodnikov in sotekmovalcev si se poslovila, potem ko si dobila občutek, da boš v kuhinji MasterChef zacvetela. Kakšen premik se je takrat zgodil v tebi, da si našla potrebno samozavest? 

Mogoče tudi Binetovi komentarji, da moram dvigniti glavo, se zbrati in kuhati. Ne razmišljati o drugih stvareh. Poskusila sem si tudi vbiti v glavo, da to ni življenjsko odločilno, da mi nihče ne drži pištole na glavo. In sem si rekla, da kar bo, pa bo. Dejansko je bilo zadnje kuhanje najboljše, pa čeprav nisem imela krožnika, s katerim bi šla na balkon. Bila sem dobre volje, sproščena in nasmejana, nisem se ozirala na sodnike, še Bine me je pohvalil za izbiro sestavin. To mi je tudi dalo velik zagon. 

In če ne bi bilo tiste nesrečne maline, bi verjetno dobila še eno priložnost ... 

Po vsej verjetnosti, ja. Zdaj si bom dala tetovirati malino za spomin. Mi jo nekdo že riše in pride na ramo zraven banane, ki je bila neumna in pijana odločitev. Nekaj takega, kot je bila odločitev za malino v MasterChefu. 

Spomnimo se, da si na prejšnjem izločitvenem testu pripravila najboljša umešana jajca. 

Če jih ne bi, bi mi jih mama doma po moje zmetala v glavo, ker toliko jajc, kolikor jaz pojem – zaradi tega tudi dobro vem, kako se obnašajo med toplotno obdelavo – ne bi bilo dobro, če bi izpadla zaradi njih. 

Tvoja mama in babica razturata v kuhinji, si zapisala v predstavitvi. Kako pa sta komentirali tvojo pot v tekmovanju? 

Moji mami, ki me najbolj pozna, je bilo zelo težko gledati, pod kakšnim stresom sem bila. Ker ve, kako se odzivam na določene stvari. In je prvo oddajo celo prejokala. Drugo prav tako, a je zdaj bilo malo boljše, ker so moje izjave tudi malo bolj tako, bom rekla duhovite. Dobim kakšno grajo, da sem bila zmedena, pa da se nisem mogla zbrati in da je škoda. Ni pa bilo tako, da bi bila katera jezna na mene. 

Tvoja želja je bila, da bi te vsaj enkrat pohvalil Bine Volčič. To si tudi dočakala. Kako pa je s tvojo roko, s katero si se med zadnjim kuhanjem rokovala z njim? 

Zdaj sem jo že morala umiti. Zaradi HACCP-a, ne zaradi česa drugega. (smeh) 

Bine ti je tudi povedal, da moraš vztrajati in nadaljevati s kuhanjem. Kakšne načrte si si zastavila na tej poti? 

Zagotovo bom nadaljevala v kulinariki, ker je to stvar, ki me osrečuje. Ko končam šolo, ki je zame samo rezervni načrt, če mi ostale stvari ne uspejo. In tudi Binetu se bom poskusila zunaj dokazati. Na dogodke, ki jih bomo organizirali, bomo namreč poskusili povabiti tudi sodnike. Dogovarjamo se tudi s tekmovalci preteklih sezon in mislim, da bo kar pestro to poletje. 

Za konec, kakšna izkušnja je bila zate sodelovanje v MasterChefu Slovenija in kako je vplivala nate? 

Zdi se mi, da je zelo močno vplivalo name, ker sem pridobila še dodatne izkušnje za določene pritiske, ki me v realnem življenju ne bodo mogli tako hitro vreči iz tira. Vsak, ki želi poskusiti nekaj takega, kaj pomeni kuhati brez glasbe, pavze in recepta pod stresom zaradi kamer, naj samo poskusi. To je ena izmed najlepših izkušenj, kar jih lahko doživiš. Četudi se ti ne zdi tako lepa, ko si noter, kjer vlada stres, je na koncu to eno lepo poglavje v tvojem življenju. 

Tekmovanje MasterChef Slovenija se nadaljuje brez Pie v četrtek in petek ob 20. uri na POP TV.