Patricija Horvat

Starost: 34 let

Kraj:  Idrija

Izobrazba/Zaposlitev: gimnazijka

Življenjski moto: Bodi človek.

Opiši se:

Sem Patricija Horvat, stara 34 let in prihajam iz Idrije. Sem posvojena. Iz Bosne so me posvojili, ko sem bila stara le dva meseca. Ker sem bila nedonošenček, so se skozi zgodnje otroštvo pojavljali hudi bronhitisi, kar je botrovalo temu, da so me pri petih letih vpisali na karate, ki je kasneje postal moje življenje. Najprej sem bila zelo uspešna tekmovalka, kasneje pa tudi trenerka. Sem poročena, in sicer s punco z imenom Ana Legčevič.

Najbolj zabavna zgodba o tebi …

Zabavnih zgodb o meni je kar veliko. Sem človek, ki ima rad ljudi in na svet naivno gledam skozi rožnata očala. Najbolj aktualna zabavna zgodba pa je verjetno ta, da sva se z Ano v kimonu poročili na Idrijskem gradu.

Najbolj žalostna zgodba o tebi ...

Ko so me posvojili, so moji starši imeli na izbiro dve punčki. Mene in še eno dojenčico. Ati je izbral mene in bila sva kot eno. Do mojega osmega leta, ko je naredil samomor. Zakaj, še vedno ne vem. 

Imaš domačo žival?

Doma nikoli nismo imeli ljubljenčkov, vendar ko sem spoznala Ano, je prišla v paketu s psičko Peggy, ki je sedaj tudi na papirju uradno moja. Ana je z mamo v Zagrebu že od junija in sta posvojili kuža z imenom Kali. Psička je namreč pristala v zavetišču zaradi potresa v Petrinji. Komaj čakam, da jo spoznam. 

Kdaj si se prvič 'srečala'/'spopadla' s kuhalnico?

Nekje v osnovni šoli. Mami je na pol pripravila kosilo in ko sem prišla iz šole, sem ga morala dokončati. To so moji prvi spomini na kuhanje.

Kdo te je navdihnil za kuhanje: šovi ali mama, babica ... Nekdo od družinskih članov?

Ko razmišljam za nazaj, mislim, da me je navdušila sama hrana, njeni okusi, videz. Te stvari sem videla predvsem na televiziji. Imam pa en zelo živ spomin iz otroštva, ko smo družinsko bili na Sinjem Vrhu in od takrat obožujem pečeno ajdovo polento. Takrat se mi je odprl svet. 

Koliko eksperimentiraš v kuhinji?

Ker s samim kuhanjem nimam veliko izkušenj, edino z razvozom hrane, kar sem opravljala nekaj let, moram priznati, da tudi eksperimentirala nisem skoraj nič. Vedno me je bolj privlačila klasika. Domače jedi. 

Bi rekla, da si v kuhinji urejena in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos? 

V kuhinji sem zelo 'švoh' v sladicah, sem bolj za slano in mesno, tako da se tudi meric ne držim. Vedno mi je bil bolj pomemben okus kot videz.

Si kdaj pripravila jed, ki je delovala super, njen okus pa na koncu ni bil dober?

Ne bom pozabila, kako sem delala vegansko juho, ker je žena alergik, ampak na koncu sem vse skupaj hotela zmiksati in tudi sem. Ampak verjemite, da če zmiksaš lovorjeve liste zraven, res ni dobro.

Raje kuhaš ali pečeš?

Absolutno raje kuham kot pečem. Čeprav pri pečenju na žaru se tudi kar dobro znajdem. Če pa govorimo o sladkem pečenju, sem pa zelo zelena.

Sladko ali slano?

Slano! Zakaj, pojma nimam, ampak vem, da me s pršutom prej prepričaš kot s tortico.

S čem boš navdušila sodnike?

Sodnike, upam, da navdušim s tem, kar sem. Človek, ki obožuje hrano in človek, ki se je pripravljen veliko naučiti. Ja, najbolj pomembno mislim, da bo to, da upam da spoznajo, da sem ena super zabavna oseba, ki uživa v vsem, kar se bo zgodilo. 

Misliš, da bo v MasterChefu težko?

Ja, mislim, da ja. Zakaj? Nepoznan teren in pomanjkanje znanja na takem nivoju. Upam, da mi uspe vseeno resnično uživati.

Katerega sodnika te je najbolj strah?

Bineta. Njegova kuhinja je tako 'high', jaz pa še sploh nisem tam. Želim pa prepričati Luko, ker se mi zdi, da od vseh treh najbolj črpa iz tradicije.

S katerim od naših sodnikov bi rada kuhala?

Z Luko.

Kako misliš, da se boš spopadala s stresom pred kamerami? 

Aleluja, pojma nimam. Mislim, da kar v redu, ampak ko gre kaj narobe, pozabim 'dihati'. Sploh kadar nisem prepričana vase. Tako da ne vem točno, kaj pričakovati.