Marko Lapajne

Starost: 53
Kraj: Koper
Izobrazba/zaposlitev: ekonomski tehnik/prodajalec

Opiši se v nekaj stavkih.

Partnerka bi me opisala kot osebo, ki na prvi pogled vzbuja občutek nedostopnosti. Ko pa me spoznaš, se za ostrim pogledom skriva mehka duša in oseba, ki je vedno pripravljena pomagati. Moje smernice življenja so načela. Sem redoljuben, vztrajen, trmast, komunikativen, športen in adrenalinski. Svojo vročo kri najraje ohladim na kolesu, med vožnjo z motorjem, v zimskem času na smučarskih strminah, v toplejših dnevih pa v skalah gorovja s feratanjem. Ko čas dopušča, rad spoznavam nove kraje doma in tujini. Skratka, življenje je lepo in pestro, samo uživati ga je treba.

Kdaj si se prvič 'srečal' /'spopadel' s kuhalnico?

Dejansko sem že v otroških letih občutil čar kuhanja. Ker so starši imeli večizmenski delovnik, sva si z bratom sama pripravila enostavnejše obroke. 

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil?

Prva bolj resna mojstrovina je bila šarlota. Namenjena je bila osebi, ki je imela rojstni dan. 

Največji eksperiment, ki si ga izvedel v kuhinji?

V kuhinji ne morem reči, da eksperimentiram, temveč bolj improviziram pri določenih jedeh.

Bi rekel, da si v kuhinji urejen in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos?

Da, rad se poslužujem receptov, zato pa so. Jedi "na žlico" včasih naredim mimo meric, pri sladicah pa se raje držim receptur. 

Si kdaj ustvaril popolno jed navzven, katere okus ni bil najboljši? 

Da, seveda se je že zgodil kakšen 'kiks'. Ponavadi se je zataknilo pri soli oz. sladkorju.

Slano ali sladko? Zakaj?

Sladko. Že od malih nog sem se nagibal bolj na sladko in z leti samo nadgrajeval.

Zakaj in katera je tvoja najljubša kuharska specialiteta, za katero upaš priseči, da bi sezula tudi naše sodnike?

Da bi prisegel ravno ne, bi se pa našla kakšna potica oz. bovški krafi.

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

Lahko rečem, da sem kar vse dni v tednu prisoten za štedilnikom. Poleg dnevnih obrokov najdem čas še za kaj dodatnega. Moji se radi posladkajo, pa jim spečem kaj dobrega.

Tvoje najljubše in najmanj ljubo kuharsko opravilo, česa res ne maraš?

Če bi rekel, da česa ne maram, bi se zlagal. Kuhinja mi je sprostitev in užitek. Rad kuham in delam vse, kar je povezano s kuhinjo.

S čim nameravaš navdušiti naše sodnike?

Pustimo se presenetiti.

Se ti zdi, da bo v MasterChefu težko?

Vsaka nova izkušnja zahteva svoj davek. Zna biti pestro in na to sem pripravljen.

Katerega od naših sodnikov te je najbolj strah in s kom misliš, da boš razvil najboljši odnos? Zakaj? 

Strah me ni nobenega sodnika. Je pa res, strah kot čustvo daje velikokrat mejo previdnosti, ki te usmerja na pravo pot. Upam, da z vsemi tremi sodniki razvijem dober odnos.

Če bi lahko en teden kuhal z enim od sodnikov, koga bi izbral? 

V čast bi mi bilo kuhati z vsemi, vsak ima svoj način kuhanja.

Če bi bil hrana, katera hrana bi bil?

Feferon (smeh). 

Če bi imel nekoč svojo restavracijo, kakšno bi imel? Opiši atmosfero, prostor, menu ...

Moja restavracija bi bila na Krasu – kraška hiša z velikim dvoriščem, nadkritim s pergolo iz trte, in seveda z vinsko kletjo. Prostor bi bil z avtohtonimi predmeti, ponudba na jedilniku pa iz domačega okoliša, značilna za pokrajino. Skratka, restavracija bi se zlila z naravo, da bi se čutila kraška zemlja, burja in domačnost.

Kaj bi naredil z nagrado, če bi zmagal MasterChef?

Nagrado bi smotrno unovčil. Določen delež nagrade bi gotovo usmeril v nadgradnjo znanja kulinarike, si še bolj razširil obzorje v tej smeri.