Kimi Zupančič

Starost: 27 let

Kraj: Rovte

Izobrazba/Zaposlitev: organizatorka dela v gostinstvu in turizmu, poklic - deklica za vse  

Življenjski moto: Dobro se z dobrim vrača.

Opiši se:

Sem prijazna (večinoma), zagnana in zelo ustvarjalna oseba. Zelo rada se učim in ustvarjam nove stvari. Rada imam družbo, ki rada spodbuja moje ideje in projekte, in rada pripravljam jedi in sladice za druge ljudi. Včasih izpadem naivna, v resnici sem pa zelo prebrisana. Rada spijem kozarec dobrega vina ob dobri večerji in prijetni glasbi. Rada plešem in v sebi čutim, da ne spadam v Slovenijo. Najbolj domače se počutim v Španiji, vendar pa se mi je trenutno odprla odlična priložnost doma za postavitev kavarne in kmečkega turizma, tako da ko bom to pripeljala do uspeha, bom vsaj pol leta preživela v deželi mojita, salse in dobre družbe. Sem družabno bitje, ne maram hinavskih ljudi. Rada presenetim druge ljudi in zelo rada organiziram stvari. Za določene stvari sem pametna, za določene, ki me ne zanimajo, verjetno malce neumna, ampak taka sem. (smeh) Rada imam čist wc in pospravljeno bivališče.

Najbolj zabavna zgodba o tebi ...

Ko sem pri 19 letih prvič potovala z letalom na Zelenoortske otoke, sem morala iti v glavno mesto Sal Rei na otok Boavista. Šla sem v agencijo in naročila letalo za Sal Rei. Dobila sem svojo karto in napočil je dan ko sem se usedla v kombi do letališča, odpravila v München in sedla na letalo. Ob pristanku bi me tam moral počakati prijatelj, ampak njega ni bilo, ni se javljal na telefon. Vprašala sem se, če se dela norca iz mene. Če me je "nategnil" in ga sploh ni na otoku. Nato vprašam na letališču, kje je surf šola Boavista, ker sem vedela da tam dela. Seveda če je sploh na otoku, nato pa so mi rekli: "Ne, to je Sal, ne Boavista.« In jaz njim odpovedujem, da razumem, a da moram priti do Boaviste. Oni pa so mi pripovedovali, da je to sosednji otok. Tako sem ugotovila, da sem na napačnem otoku, prvič odpotovala sama z letalom, zgrešila otok. (smeh) Težavam še kar ni bilo videti konca. Letalo iz Sala na Boavisto leti le enkrat tedensko oziroma ko ni vetra in rekli so, da za ta teden leti naslednji dan. O, super, sem si mislila. Ja letalo je bilo polno, so rekli. Končno sem prišla do hotela v mesto. Zazvonil je telefon in moj prijatelj se je čudežno odločil poklicati, ker to ni čudno, da nekdo prileti k tebi v Afriko in ti se ne oglasiš na telefon. Nadrl me je, kje sem. Da me je čakal 3 ure na letališču, da ni jemal telefona misleč, "le kaj gre lahko narobe, da stopi iz letala na letališče.." Tako, odpravila sem se po mestu, v najgrših oblačilih, kar sem jih mela. Saj veste, blondinka, Afrika, sama. Šla sem v lokalni salon in si naredila afriške kitke, da sem izpadla vsaj malo manj turistka. Prejela sem se en klic, neka čudna številka. Klicali so iz letališča, da se je en chárter sprostil in da so mi naročili taksi zjutraj pred hotel. Super! Ponoči sem slabše spala, prej 12 ur čakanja na letališču, 7 ur letenja. Napeta noč, zjutraj pa končno taksi, gremo na letališče. Vkrcalo se je 15 ljudi. A veste tista letala iz starih filmov z dvema kriloma, z dvema majhnima propelerjema. Prvič v življenju sem eno uro brez misli na kaj drugega molila. Ok, vidim otok. Po burnem potovanju sem končno prispela na pravi otok in prvi dan prespala na plaži. Potem pa sem učila otroke plesati, supala, pletla nakit na plaži. Uživancija.

Najbolj žalostna zgodba o tebi ...

Mogoče izkušnja s prvim fantom, ker me je res prizadel (varanje, neresnost), to me je preoblikovalo in od takrat naprej ne zaupam več toliko ljudem. Sem pa močnejša, manj naivna in hvaležna za zdajšnjega partnerja, saj sem spoznala na podlagi te izkušnje, da je on pravi zame, in da si zaslužim nekoga, ki me ima res rad in me spoštuje takšno, kot sem. 

Imaš domače ljubljenčke?

Psička Cufi Bee, vzela sem jo v zavetišču, izgleda kot mešanica med veverico in lisico. Je prijazna, malce neumna, zelo crkljiva in zvesta. Obvlada razne trike. 

Kdaj si se prvič 'srečala' /'spopadla' s kuhalnico?

Kot majhna punčka sem rada pomagala babicam pri kuhi in peki. Lahko bi rekli pri treh letih.

Kdo te je navdihnil za kuhanje: šovi ali mama, babica ...

Definitivno izkušnja in znanje, ki ga pridobiš v šovu.

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil? 

Zdaj sigurno jih je bilo več, vendar prve samostojne kreacije je poskušal oči, lahko bi rekli, da so bile prva mojstrovina testenine z vsem, kar sem našla v hladilniku in med začimbami. Postregla sem očiju, se usedla zraven in ga gledala, če bo pojedel. Drugače prva uspešna stvar, ki sem jo pripravila, sta sigurno pita in marmorni kolač pri nekje osmih letih. Priprave pa sem se naučila pri babici Ljubi iz Kranja.

Največji eksperiment, ki si ga izvedla v kuhinji?

Predvsem eksperimentiram s sladicami, zadnje čase pa tudi s slanimi jedmi. Dodajam sestavine, za katere sem bila mnenja, da nikakor ne pašejo skupaj, v resnici pa naredijo odličen okus. Največji eksperiment je bil koromačeva polenta popečena na žaru. Recept sem naredila sama, uporabila sem doma pripravljeno ribjo osnovo in v njej skuhala pire in v pireju pšenični zdrob. Vse skupaj se ohladi v šokerju in popeče na maslu v ponvi pred serviranjem. 

Bi rekla, da si v kuhinji urejena in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos? 

Odvisno od dneva. Predvsem pripravljam jedi po občutku. Namesto termometra poznam druge tehnike ugotavljanja temperature, količine prilagajam po občutku, vendar pa se trudim sproti pospravljati posodo in čistiti površine. Je pa res, da pod časovnim pritiskom včasih ne uspe.

Si kdaj ustvarila popolno jed navzven, ki je imela resnično 'ogaben' okus? 

Riževe rezance s piščancem in zelenjavo. Dišalo in izgledalo je odlično. Ker pa sem dala veliko sojine omake in soli, je bilo zelo, zelo slano. Druga varianta palačinke z janežem, limono in ingverjem.. Okusi so se sekali.

Ali raje kuhaš ali pečeš?

Oboje mi je všeč početi, ker je neverjetno, kaj vse lahko spečeš in kakšne odlične okuse lahko pridobimo s kuhanjem.

Slano ali sladko?

Oboje, ker obožujem hrano in po vsaki slani jedi paše sladka.

Zakaj in katera je tvoja najljubša kuharska specialiteta, za katero upaš priseči, da bi sezula tudi naše sodnike? 

Brancin popečen s pehtranom, s koromačevim pirejem, koromačevo polento in ribjo osnovo. 

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

Sigurno več kot polovico tedna, saj pečem službeno, po službi pa kuham za mojo družinico.

Tvoje najljubše in najmanj ljubo kuharsko opravilo, česa res ne maraš? 

Zelo rada pripravljam njoke, vendar sovražim packarijo po valjanju. Če imaš nekoga, da to pospravi za tabo, je odlično.

S čim nameravaš navdušiti naše sodnike?

Z odličnimi sladicami in slanimi jedmi različnih tehnik in odličnih polnih okusov. Poleg tega pa jih bom navdušila z iznajdljivostjo in hitrim učenjem..

Se ti zdi, da bo v MasterChefu težko? 

Sigurno, vendar bodo lepi trenutki prekosil težke. 

Katerega od naših sodnikov te je najbolj strah in s kom misliš, da boš razvil najboljši odnos?

Težko rečem, ker jih ne poznam dobro. Bi pa rekla, da se bom z Binetom najbolj ujela, ker je mladosten in ustvarjalen. Strah me je mogoče kritike od Karima, ker je odličen slaščičar.

Če bi lahko en teden kuhala z enim od sodnikov, koga bi izbrala? 

Bineta.

Kako misliš, da se boš spopadala s stresom pred kamerami? 

Mislim, da precej mirno, ker bo fokus drugje.