Katarina Uplaznik

Starost: 27 let

Kraj: Velenje

Izobrazba/Zaposlitev: Vodja fitnesa Center Gibanja in osebna trenerka

Življenjski moto: Čas bo minil v vsakem primeru, od tebe je odvisno, kako ga boš izkoristil/-a.

Opiši se.

Sem Katarina Uplaznik in prihajam iz Velenja, kjer sem svojo zgodbo kot osebna trenerka začela z rojstvom in razvojem Centra Gibanja. Poklicna pot me je iz gastronomije in turizma vodila v mediacijo in tujino, sedaj se izobražujem na področju terapije sprejemanja in predanosti, še vedno pa z vsem srcem delam kot športna trenerka in osebna svetovalka. Najbolj me impresionirajo borilni športi, pri katerih je ta povezava še kako pomembna: fokus, disciplina, koncentracija. Enako je pri jogi, plesu – pri vseh načinih gibanja. 

V preteklosti sem imela težave s sprejemanjem same sebe. To je posledično vplivalo na mojo življenjsko energijo, kilogrami pa kar niso želeli skopneti. Bila sem zalita, moje telo ni bilo čvrsto, mišice šibke, imela sem težave s kožo in celulit. Poskusila sem vse možne diete, prebrala ogromno literature, trenirala večkrat tedensko, se postila. Ampak nikamor se nisem premaknila. Še vedno sem se počutila mlahavo in kot vreča nepretočne energije – vse dokler nisem naredila radikalne spremembe.

V več kot petih letih sem razvila program, zaradi katerega sem se začela počutiti radostno in izpopolnjeno. Spremenila sem svoje življenje in vzljubila sem kuhanje. Ko sem v kuhinji, se počutim živo, kajti prav tam najbolj skrbim zase in za svoje telo ter za vse, ki mojo hrano okušajo. Moje telo se je preoblikovalo, zaživela sem v svoji luči in izgubila sem odvečno prtljago – tako na telesu kot v glavi.

Najbolj zabavna zgodba o tebi?

Ker zelo rada nastopam, sem že sodelovala na odru v predstavah in igrah ter s petjem. Nekoč, ko sem prevečkrat vadila svojo pevsko točko, mi je zmanjkalo glasu, jaz pa sem se vseeno odločila nastopiti, kajti veliko sem vadila in zelo sem si želela zablesteti na odru. No, lahko si predstavljate, kako je bilo, ko sem ob spremljavi začela vse prej kot lepo peti. In za piko na i sem na odru ostala do konca pesmi. 

Najbolj žalostna zgodba o tebi?

Ko mi je umrl oče, sem se zaprla. Jezna sem bila na ves svet, se odmaknila od družbe in se še nekaj časa počutila, kot da doživljam krivico. Moje prepričanje je bilo, da življenje nikoli več ne bo enako, zato mi ni bilo mar za ljubezen in doživetja.

Imaš domače ljubljenčke?

Nimam jih več. Imela sem muco in pajka. 

Kdaj si se prvič srečala oziroma "spopadla" s kuhalnico? Opiši izkušnjo.

Ko sem se prvič srečala s kuhalnico, je nisem ravno vzljubila – kuhanju sem se izogibala. Ko pa je to začelo vplivati na mojo odraslost in odgovornost, sem se dokaj hitro začela zavedati pomena kuhinje in seveda tudi jedi, sestavin in pomena prehrane za naše telo. Ker se rada razvajam in rada razvajam tudi svojega partnerja, sem temu posvetila veliko pozornosti in ugotovila, da v tem uživam. Moj partner je celo rekel, da se v kuhinji resnično posvetim temu, kar počnem. 

Kdo te je navdihnil za kuhanje – šovi ali mama in babica?

Sama. Predvsem to, daje treba poskrbeti zase – in to je najbolje storiti s kuho. 

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil? 

Za vaše kriterije to mogoče ni največja mojstrovina, ampak zame je to ovsena kaša. Ovsenih kosmičev sploh nisem marala, tudi moj partner ne (prej sploh ni jedel sadja in zelenjave). Ko sem našla pravo razmerje sestavin, ki jih dajem v ovseno kašo, sem se zaljubila – zares. Komaj sem čakala, da zjutraj vstanem, kar je sicer redkost. Sedaj ovsene kosmiče uporabljam tudi pri kuhi in peki. 

Največji eksperiment, ki si ga izvedla v kuhinji?

Sladice mi predstavljajo največji izziv, saj se izogibam sladkorju. Enkrat sem se spravila peči torto na isti dan, ko sem jo morala dostaviti. To je bila norija! Prvo torto sem uničila morala začeti znova! Torto sem dostavila do minute natančno; na srečo slavljenec ni posumil, kaj se je dogajalo pred tem. 

Bi rekla, da si v kuhinji urejena in se držiš posodic, meric in postopkov, ali vlada popoln kaos? 

Kakor kdaj. Kadar grem prej po sestavine v trgovino, se držim kuhinjske tehtnice in recepta. Ko kuham s sestavinami, ki jih imam doma, pa eksperimentiram. 

Si kdaj ustvarila, jed, ki je bila videti popolno, a je imela resnično 'ogaben' okus? 

Sem. Naredila sem polnozrnate testenine z olivami, ker ima moja mami zelo rada olive. Zelo sem se potrudila, a na koncu se je izkazalo, da imajo olive izredno grenak okus. Vsi smo se silili s tistim obrokom. 

Ali raje kuhaš ali pečeš?

Raje kuham, ker mi je tak okus ljubši. 

Slano ali sladko?

Slano, ker ne jem veliko sladkega. 

Katera je tvoja najljubša kuharska specialiteta, za katero upaš priseči, da bo "sezula" tudi naše sodnike? 

Zelenjavni žepki, ker je v njih ogromno zelenjave, ki pa je veliko ljudi ne mara preveč. Želim dokazati, da je lahko 'vitaminska bomba' zares okusna. 

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

V kuhinji se znajdem 4- ali 5-krat tedensko po dve uri. 

Tvoje najljubše in najmanj ljubo kuharsko opravilo? Česa res ne maraš? 

Zelo rada delam vse v kuhinji, če pa že moram kaj izpostaviti, potem sta to rezanje in sekljanje. Res mi je neprijetno, ko moram pripraviti veliko zelenjave, in od čebule me vedno še dolgo po rezanju pečejo oči.

S čim nameravaš navdušiti naše sodnike?

S polži in jetrci. 

Se ti zdi, da bo v MasterChefu težko? 

Ja, mislim, da bo. Vem, da se imam še ogromno za naučiti. Vse bom dala od sebe, da bom v MasterChefu prišla do konca in postala mojstrica vseh veščin, ki se jih bom naučila. Vem, da bo težko, ker me bo priganjal pritisk, in želja je velika. 

Katerega od naših sodnikov te je najbolj strah in s kom boš verjetno razvila najboljši odnos? Zakaj? 

Najbolj me je strah Luke, ker mislim, da ima že po naravi strog karakter. Karim se zdi zelo sočuten, zato mislim, da bova imela dober odnos, Bine pa mi je verjetno najbolj podoben. 

Če bi lahko en teden kuhala z enim od sodnikov, koga bi izbrala? 

Bineta.

Kako misliš, da se boš spopadala s stresom pred kamerami? 

Upam, da ne bom "zmrznila". Prekomerni stres bom pogumno prebrodila, četudi bo vse v meni obnemelo.