Barbara Ribič

Starost: 25
Kraj: Lenart
Izobrazba / Zaposlitev: Diplomirana inženirka medijskih komunikacij

Opiši se v nekaj stavkih.

Sem Barbara, stara sem 25 let in prihajam iz majhne vasi Šetarov pri Lenartu v Slovenskih goricah. Sem nasmejana, energična, vztrajna in vedno pripravljena na nove pustolovščine.

Kdaj si se prvič 'srečal/a' s kuhalnico? Opiši izkušnjo.

Odraščala sem na kmetiji v veliki družini, kjer je bilo vsakodnevno kuhanje s pretežno domačimi sestavinami pravilo, ne izjema. Ker sta kuhali seveda mama in babica, sem prepričana, da mi je kuhalnico prvič podala ena od njiju, sem bila pa še premajhna, da bi se tega spomnila.

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil?

Ne vem, katero jed bi lahko štela za prvo mojstrovino, so jo pa zagotovo poskusili moji domači – se pravi moja družina. Čeprav niso bili niti približno vsi kulinarični poizkusi uspešni, sem vesela, da so običajno (tudi ob prisotnosti kritik in komentarjev) vse "pospravili".

Bi rekla, da si v kuhinji urejena in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos?

Zelo redko se do potankosti držim določenega recepta, običajno pregledam več idej in iz njih skuham "po svoje". Bolj pridno sledim sladkim receptom, ker gre tam hitreje kaj narobe.

Si kdaj ustvarila popolno jed navzven, katere okus ni bil najboljši?

Prej obratno – odlično jed, ki pa niti približno ni bila videti tako.

Ali raje kuhaš ali pečeš? Zakaj?

Ker sama bolj uživam v slanem, to tudi večkrat pripravljam. Na drugi strani svojo ljubezen najraje zapakiram v kaj sladkega, zato družino in prijatelje pogosto obdarim z doma pripravljenimi sladicami.

Slano ali sladko? Zakaj?

Slano, nato pa za piko na i žlica sladkega – pa sem najsrečnejša.

Zakaj in katera je tvoja najljubša kuharska specialiteta, za katero upaš priseči, da bi sezula tudi naše sodnike?

Zaenkrat ne bi upala staviti na skoraj nobeno, če že, pa morda na katero izmed jedi, ki sem jih prinesla s potovanj – da je nekoliko drugačna in bi presenetila že s tem.

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

Seveda ne mine niti dan, da v kuhinji ne bi ustvarila vsaj enega obroka, tedensko pa tudi kaj sladkega.

Tvoje najljubše in najmanj ljubo kuharsko opravilo, česa res ne maraš?

Za razliko od večine ljudi uživam v rezanju zelenjave, tako kot večina pa ne maram pomivanja posode. Če že šteje med kuharska opravila, je moja najljubša zagotovo še postrežba, ko nekomu izmed ljubljenih s pripravljenim narišeš nasmeh na obraz.

S čim nameravaš navdušiti naše sodnike?

Upam, da z morskimi jedmi.

Se ti zdi, da bo v MasterChefu težko?

Vse, kar je tako nevsakdanje in izven cone udobja, je težko, a je tudi zelo vredno! Vem, da se bom potrudila po svojih najboljših močeh in pokazala čim več, upam pa tudi, da se bom na poti še ogromno naučila.

Katerega od naših sodnikov te je najbolj strah in s kom misliš, da boš razvila najboljši odnos? Zakaj?

Najbolj me je verjetno strah Mojmirja, sploh ker smo ga kot sodnika gledalci spoznavali šele eno sezono. Najboljši odnos pa bom, ugibam, razvila z Luko, ker je tak "domač".

Če bi lahko en teden kuhala z enim od sodnikov, koga bi izbrala?

S katerim koli, ker vem, da bi se prav od vsakega v enem tednu naučila ogromno!

Kako misliš, da se boš spopadala s stresom pred kamerami?

Mislim, da tudi v stresnih situacijah nekako ohranim kolikor se da mirno kri in da večjih težav pred kamerami ne bom imela.

Če bi bila hrana, katera hrana bi bila?

Brokoli, ker je to moja najljubša zelenjava.

Če bi imela nekoč svojo restavracijo, kakšno bi imela?

Najraje nek odprt prostor, v katerem bi prevladovali naravni materiali, kot sta les in kamen, obdan z naravo. Meni pa zagotovo ne bi bil fiksen, temveč bi se spreminjal glede na sezonsko sadje in zelenjavo, saj bi prav domača/lokalna hrana predstavljala njegovo bistvo. Dopolnjevalo bi ga zagotovo še kaj morskega in kakšen utrinek iz tujih dežel.

Kaj bi naredila z nagrado, če bi zmagala v MasterChefu?

Z nagrado bi ustvarila prav takšno restavracijo, kot sem jo opisala zgoraj.