Anita Ferlin

Starost: 33 let

Kraj: Novo mesto

Izobrazba: diplomirana inženirka geodezije, vodja prodaje v logističnem podjetju

Življenjski moto: Vse je mogoče, če pridno delaš.

Opiši se:

Vedno vesela, pozitivna in polna energije. Nove dogodivščine vedno vzamem kot izziv. Življenje pa poskušam vedno zajeti s polno žlico.

Najbolj zabavna zgodba o sebi ...

Kot otrok sem večkrat obiskala sosedovo teto, ki me je 'povabila na kavo'.  Pred vstopom v hišo sem se vedno sezula in pustila čevlje zunaj. Nekega večera tega nisem naredila, zato so me domači iskali. Vedeli so, da sem, če so čevlji pred vrati, pri sosedi, če jih ni, pa me tam ni. Vse so preiskali samo pri sosedi niso pozvonili, ker tam ni bilo mojih čevljev. No, na zadnje pa so me le našli.

Najbolj žalostna zgodba o sebi ...

Izguba hišnih ljubljenčkov, na katere se vedno preveč navežem.

Imaš domače ljubljenčke? 

Celo življenje me spremljajo hišni ljubljenčki (mačke, psi, želva, paličnjaki, puščavske miši, dihur itd.). Trenutno imam igrivo psičko Lolo, ki je kljub svoji starosti po duši še vedno otrok.

Kdaj si se prvič 'srečala' /'spopadla' s kuhalnico? Opiši izkušnjo.

To je bilo že v otroštvu, ko sem spremljala domače pri kuhanju, največ svojo babico. Sodelovala sem pri pripravi kosila in peki različnih dobrot, pri čimer se je moral vedno najti del testa tudi za mene in moje umetnine. Se je pa tudi zgodilo, da sem vmes, ko sva z babi pripravljali jed, pojedla sestavine in potem je v jedi kaj manjkalo.

Kdo te je navdihnil za kuhanje: šovi ali mama, babica ... Nekdo od družinskih članov?

Predvidevam, da je bila kar kombinacija vsega – opazovanje domačih pri kuhanju in spremljanje raznih kuharskih oddaj. Sedaj, ko sem odrasla, pa mislim, da poplava vseh možnih objav hrane na socialnih omrežjih in internetnih straneh. Vidiš nekaj, kar ti je všeč in seveda moraš to tudi ti poskusiti.

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil?

Če me spomin ne vara, je bila mojstrovina takšna, da se jo je dalo na koncu tudi poskusiti. To so bile palačinke. Prvi so jih poskusili domači.

Največji eksperiment, ki si ga izvedel v kuhinji? Si kdaj poskušal z mešanjem poljubnih sestavin in ustvarjanjem lastne recepture po svojem občutku in kakšen je bil končni rezultat?

Vedno sem odprta za nove stvari in okuse v kuhinji. Ob pomanjkanju sestavin eksperimentiram s tem, kar imam v domači shrambi. Končni izdelek je včasih presenečenje tudi zame.

Bi rekla, da si v kuhinji urejena in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos?

Odvisno od situacije. Če se je treba držati recepture ali pa, da nekaj delam prvič, potem vse tehtam in si pripravljam sestavine v posodice. Sicer je res, da se začne lepo z nekaj posodicami, potem pa, ko čas priganja, se red počasi spreminja v nered (v bistvu kreativni nered, saj jaz še vedno vse najdem). Kadar eksperimentiram, pa je malo kaosa. No, na koncu ne glede na to, ali je receptura ali eksperiment, je lahko kaos (za zunanjega opazovalca) v kuhinji. Ni pa nujno.

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

Čisto različno – odvisno od prostega časa, ustvarjalnega navdiha in tega, kaj se mi 'lušta'. Če vse ure, namenjene kuhanju in pečenju, razporedim na dneve v letu, bi rekla, da ne mine dan, da ne bi ustvarjala – enkrat porabim eno uro na dan, drugič pet ur.

Katerega od naših sodnikov te je najbolj strah in s kom misliš, da boš razvil najboljši odnos? Zakaj?

Nimam nobenega strahu pred sodniki. Ker sem pozitivna po naravi, dolgoročno z vsemi razvijem pozitiven in pristen odnos.

Si poskusil kakšen izziv prejšnjih oddaj?

Ja, saj so nekatere jedi, ki so bile predstavljene v izzivih, tudi na mojih vsakodnevnih jedilnikih (matevž, nedeljsko kosilo, pohano …), h katerim poskušam vedno dodati ščepec sebe.

Če bi bila hrana, katera hrana bi bila?

Torta: polnega okusa, s sočnim biskvitom in svežino.