Aljoša Galun

Starost: 32 let

Kraj: Spodnje Jablane

Zaposlitev: elektrotehnik računalništva/prodajalec

Opiši se v nekaj stavkih.

Sem radoveden, požrtvovalen, predober, preudaren in nekdo, ki vedno išče nove izzive. Menjal sem že nekaj služb in tako ugotovil, da težko delam, če ne delam za ljudi ali nisem obkrožen z ljudmi. Dobrih 16 let delam kot gasilec, kjer sem dobil večino svojih dobrih lastnosti. Kolikor mi služba dopušča, grem rad na rekreacijo (nogomet, odbojka, hitra hoja, kolo). Kadar moram iz sebe spraviti stres, ki se mi nabira v službi, pa moram obvezno vstopiti v kuhinjo, kjer se počutim najbolj sproščeno.

Najbolj zabavna zgodba o tebi ...

Najboljše so spontane dogodivščine, ki bi jih lahko dolgo našteval. Ena izmed njih se je zgodila po naši gasilski veselici. Tisto leto si zaradi službe in dela na kmetiji s prijateljem nisva mogla privoščiti morja, zato sva se po veselici dogovorila, da greva na morje. Prijatelj naju je namreč izzval, da si ne upava z njim na morje, a ker se je vse poklopilo, da sem dobil jaz štiri dni prosto, on pa je doma vse uredil, sva se usedla z njim v avto in odpeljali smo se na Pašman. Tako se je pričela ena lepa zgodba.

Najbolj žalostna zgodba o tebi ...

To je zgodba, ki se jo zelo nerad spominjam. Spomladi leta 2010 se mi je življenje postavilo na glavo. Trenutek nepozornosti na cesti in glasen bum. Po 14 dnevih umetne kome sem se zbudil in vse, kar sem lahko prej delal, se mi je podrlo z diagnozo, ki mi je vse te stvari onemogočila. Prvotna zdravniška napoved je bila, da bom hrom, a so se kasneje z operacijo k sreči stvari obrnile na boljše. Po dveh mesecih sem zapustil bolnišnico in nadaljeval s četrtim letnikom srednje šole. Po petih mesecih sem bil takšen, kot sem bil pred nesrečo, z manjšimi športnimi omejitvami. Počasi sem začel tudi s športom, s kolesarjenjem in hitro hojo. Sedaj igram tudi nogomet, ampak le s prijatelji, ki vedo, kaj se mi je zgodilo in med igro do mene niso preveč agresivni. Na srečo se je na koncu vse dobro izšlo.

Kdaj si se prvič 'srečal' /'spopadel' s kuhalnico? Opiši izkušnjo.

Začetki s kuhalnico so bili v osnovni šoli, ko sem bil star približno 11 let. Spomnim se, da je mama pripravljala nedeljsko kosilo – takrat sem ji že pomagal pri paniranju zrezkov, in čeprav me je naganjala iz kuhinje, sem vztrajal. Na koncu je popustila mama, dobil sem bitko in veselje do kuhanja se je začelo.

Katera je bila tvoja prva kuharska mojstrovina in kdo jo je prvi poskusil?  

Prva kuharska mojstrovina, kolikor se spomnim, je bil pravi zorjeni steak, ki je bil odlično pečen. Domači so bili navdušeni.

Največji eksperiment, ki si ga izvedel v kuhinji?

Moji največji eksperimenti so sladice. Ko jih pripravljam, zna biti precej razburkano. Tako sem tudi prišel do ene sladice, ki sem jo pripravil za naše gasilke za dan žena, in pohvale so deževale iz vseh strani.

Bi rekel, da si v kuhinji urejen in se držiš posodic, meric in postopkov ali vlada popoln kaos?

Zna zavladati kaos, ampak jaz svojemu kaosu rečem organiziran kaos. To morda nekateri ne razumejo, ampak jaz vem, kje je kaj. Nič me ne zmoti, razen mama, ki mi začne umikati nekatere stvari. Pri pripravi sladic se bolj kot ne držim meric, posodic in postopkov. Pri mesnih jedeh in zelenjavi pa delam vse po občutku. 

Si kdaj ustvaril popolno jed navzven, katere okus ni bil najboljši?

Vsekakor da sem ustvaril takšno jed in iz takšnih jedi se največ naučim, da popravim, kaj je šlo narobe.

Ali raje kuhaš ali pečeš? Zakaj?

Raje pečem, ampak ne sladic. Raje pečem na žaru ali meso v pečici. Tudi pri tem moraš biti ustvarjalen, okusi morajo biti pristni in ne prevladujoči.

Zakaj in katera je tvoja najljubša kuharska specialiteta, za katero upaš priseči, da bi sezula tudi naše sodnike? 

Preprosta in okusna – steak s sotirano zelenjavo in omako. 

Koliko časa na dan/teden preživiš v kuhinji?

Odvisno od dneva in časa. V kuhinji sem vsak dan, v večini primerov doma kuham jaz in v tem tudi uživam. Čez vikend sem več časa v njej, saj kuham nekaj posebnega, čez teden pa vsekakor manj, saj moram iti v službo ali kaj urejati za gasilce. 

Tvoje najljubše in najmanj ljubo kuharsko opravilo, česa res ne maraš?  

Kot marsikdo tudi jaz ne maram pospravljanja, čeprav se trudim, da bi sproti pospravljal. Na neki točki izgubim fokus in zato nastane tako imenovan organiziran kaos. Najljubši del je, ko iščem okuse, ki "pašejo" skupaj, in se igram z njimi.

S čim nameravaš navdušiti naše sodnike?

Sodnike bom skušal navdušiti z mirnostjo, pristnimi okusi ter tehnikami, ki bodo na krožniku.