Sem pozitiven fant, še vedno zelo mlad po srcu. V življenju sem na srečo že zelo zgodaj naletel na ovire, prepreke in prelomnice, ki so me naredile močnejšega in mi posledično pomagale, da sem v življenju dosegel vse, kar sem si zadal. Verjamem, sem pozitivne narave in dobrega srca in strmim, da bi vsak dan postajal boljša verzija sebe. Moja družina so moji najboljši prijatelji, zanje bi naredil vse.
Katera je vaša najljubša jed?
Iraška kubba, okrogel rižev ocvrtek, nadevan z mletim mesom, mandlji in rozinami ter začinjen z arabskimi začimbami.
Katera je bila prva jed, ki ste jo pripravili?
Seveda smo vsi začeli s čokolinom, hrenovkami in juhami iz vrečke, ampak prva resna jed, ki sem jo pripravil, je bil pa mamin piščančji paprikaš, ki ga še danes ne znam pripraviti tako kot ona oziroma se ne znam približati okusu iz otroštva.
Krožnik, na katerega ste najbolj ponosni?
Losos na grahovem pireju z meto, karameliziran korenček v pomarančnem soku s timijanom in lahka vinska omaka.
Katera je vaša hrana za tolažbo?
Hrustljave marinirane piščančje perutničke ali doma narejena pica.
Kdo je vaš najzvestejši in/ali najstrožji kritik?
Zagotovo mama, ki redko kdaj pohvali brez pripombe. Ona na primer reče: »V redu je ... jaz bi sicer drugače, ampak tudi to je v redu.« Vajenec pač ne more premagati učitelja.
V primerjavi s slogom kuhanja je slog oblačenja zaenkrat še malo bolj drzen, vendar verjamem, da se bo s pomočjo MasterChefa tudi moj kuharski slog malo spremenil.
Katere so vaše najljubše sestavine ali najljubša kuhinja?
Težko bi rekel, da imam najljubšo sestavino. Zelo pogosto uporabljam različne sire (parmezan, sir s plemenito plesnijo, mocarela) in veliko začimb (kajenski poper, kumina, ingver).
Nepogrešljiv kuhinjski pripomoček brez katerega bi bilo življenje bolj zakomplicirano?
Zagotovo bi brez noža težko pripravil kaj zanimivega in privlačnega, prav tako pa tudi brez vsaj enega mešalnika in dobrega cedila.
Katera je bila vaša zadnja kuhinjska pogruntavščina?
Nazadnje sem se mučil s soufflejem, ki mi pa mi je uspel šele v četrtem poskusu. Mislim, da bom moral narediti še kakšnega, da bom lahko z gotovostjo trdil, da ga znam pripraviti.
Najbolj uporaben kuharski nasvet, kar ste jih kdaj prejeli in od koga?
Nikoli ničesar ne pripravljaj na največjem ognju in vedno se dobro (pred)pripravi.
Jed, ki vam nikakor ne uspe?
Raviol z jajčnim rumenjakom. Na youtube-u izgleda tako preprosto, a nikoli ne naredim niti približno tako lepega kot na posnetku.
Ko doma nekaj prvič pripravim, mi skoraj zagotovo vedno uspe. Seveda potem ves ponosen in vase prepričan povabim prijatelje ali družino in jim napovem vrhunsko pojedino, ki pa v 90 odstotkih ne uspe tako kot prvič, velikokrat pa tudi ni dobro. In potem vidiš tiste obraze, ko jim ni preveč všeč, ampak vidijo, da si se trudil in vsi zatrjujejo, da je res odlično. Ha, ha.
Se med kuhanjem držite receptov?
Skoraj vedno, z izjemo sladic, receptu dodam neko svojo sestavino, za katero verjamem, da bo jed še dodatno izboljšala.
Imate raje bolj pekočo ali milejšo hrano?
Zagotovo sem pristaš močno začinjene in pekoče hrane. Ko kuham zase, včasih prav pretiravam z začinjanjem in se po jedi znojim tako močno, da grem lahko samo še pod tuš, ha, ha. Ko kuham za druge, pa raje ne pretiravam, saj vem, da večini ni všeč tako pekoča hrana kot meni.
Imate raje domačo kuhinjo ali obisk restavracij?
Denarja za drage restavracije tako ali tako nimam, klasične restavracije pa me velikokrat razočarajo. Mislim, da v restavraciji še nikoli nisem dobil pravilno pripravljenega piščančjega fileja in ostalih vrst mesa, navadno dobim tudi razkuhane testenine in riž, pa še bi lahko našteval. Zato imam raje domačo in doma pripravljeno hrano. Tako imam tudi nadzor nad sestavinami, ki v restavracijah navadno niso kaj preveč kvalitetne.
Če bi morali jesti eno jed do konca svojega življenja, katera jed bi to bila?
To bi bile kakšne hrustljave pikantne perutničke z najrazličnejšimi (p)omakami.
Najbolj eksotična hrana, ki ste jo že poskusili in tista, ki si jo še želite? Zakaj?
Na Tajskem sem poskusil pečene kobilice, hrošče, ličinke, škorpijona in moram reči, da dejansko ni bilo slabo. Majhne žuželke, začinjene za neko omako in začimbami, sem si celo večkrat naročil ob kozarcu piva. Enkrat bi rad poskusil jastoga, saj do zdaj zanj še nikoli nisem imel dovolj denarja.
Kaj bi naročili na Titaniku, ki se potaplja?
Več rešilnih čolnov oziroma reševalne hidro gliserje za vse potnike.
Kako bi opisali sodnike? Katerega se najbolj bojite oziroma ga želite navdušiti, čigava kritika vam bo največ pomenila?
Vse sodnike je potrebno spoštovati in upoštevati. Moje znanje se ne more primerjati z njihovim, zato bom zagotovo zelo napet, ko bodo okušali moje jedi. Vsake kritike bom zelo vesel, saj bom samo tako lahko napredoval, kar je zagotovo poglavitna prednost tega tekmovanja.
Kaj pričakujete od tekmovanja MasterChef Slovenija in kaj sporočate gledalcem?
Pričakujem neprecenljive izkušnje in odlično vzdušje, polno napetosti, preobratov, zabave, joka, vzponov in padcev. Želim si, da tekmovanja ne bom zapustil prvi in ugotovil, da v resnici nimam pojma. Upam, da spoznam kopico novih pozitivnih ljudi in da pridem čim dlje.
Kaj bi storili z nagrado 50.000€, če zmagate?
Najprej bi pokril vse mamine dolgove, ki so nastali po očetovi smrti, ko je morala praktično sama skrbeti za družino in zaradi katerih si na stara leta lahko privošči le malo stvari. Njena življenjska pot je trnova in zato je morala postati močna ženska. Praktično vse je dala trem sinovom in se odrekla svojemu ugodju, da nas je vzgojila in naučila razmišljati z lastno glavo. Zelo dobro nas je pripravila na svet, ki ni pravljičen in kjer si prepuščen samemu sebi. Mislim, da si zasluži življenje in pri tem bi ji rad pomagal. Denar pride in gre. Če bi ga kaj ostalo, bi ga pa dal na stran za Noemi.
Kje se vidite po koncu tekmovanja?
Na naslovnici, kot zmagovalec MasterChef Slovenija 2018, ha, ha.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.