Luka Pangos po zmagi v MasterChefu našel tudi svojo sanjsko kmetijo

V polfinalu si se pomeril z Juretom Pavličem in Klaro Šmigoc. Do zadnjega trenutka si dvomil, da ti bodo sodniki namenili vstopnico za finale. Bil si srečen kot še nikoli doslej, ampak to verjetno velja samo za karierne uspehe, kajne?

Polfinalno kuhanje je bilo zame res stresno. Hotel sem izkoristiti vsako minuto, da res dodelam komponente, saj res nisem imel na voljo veliko sestavin. Na koncu mi je za plating, ki mi gre res najslabše, zmanjkala dodatna minuta, da bi res dodelal tudi videz krožnika. Kot vedno sem bil suveren glede okusov, ampak zavedam se, da v polfinalu šteje tudi plating, in zato me je bilo strah. Ampak čim sem slišal prve komentarje, sem vedel, da je bil strah zaman, in zato je bilo veselje še toliko večje. Ne vem, s čim bi še lahko primerjal to veselje, saj je to trenutno uresničitev mojih sanj, ne samo kariera.

Posloviti si se moral od Jureta Pavliča in Duo Mrki finala. Je bilo sploh kaj časa, da bi svojega prijatelja pogrešal?

Napredovanje v finale je bilo res grenko-sladko zaradi izpada Jureta. Res sva upala na skupni finale, ker sva skupaj šla čez to izkušnjo in sva se hotela udariti v treh izzivih. Sigurno bi bilo tesno. Ampak v redu, v vsakem primeru je en Mrki v finalu in iz tega bova skušala potegniti največ. Takoj sem ga pogrešal, sploh zaradi skupnih jutranjih ritualov ob kavici. Kar malo izgubljen sem bil, ampak sva bila ves čas na zvezi in res mi je nudil veliko podpore, sploh psihološke. Tudi kakšen njegov nasvet mi je prišel prav v finalu.

Kakšne pa so bile tvoje priprave na finalni dvoboj?

Skušal sem ostati čim bolj miren in si pripraviti koncepte jedi, ki bi jih lahko uporabil ob različnih izzivih, saj nismo vedeli, kaj nam bodo sodniki zakuhali za finale 10. sezone. Predvsem sem vadil kreativnost v sladicah, saj sem se zavedal, da imam pri slanih jedeh prednost, pri sladicah pa zagotovo deficit glede na Klaro.

Začel si odlično, s predjedjo za tri čiste 10. Tvoje sardele na šavor je Karim Merdjadi opisal kot fantastične, uspela ti je celo lepa postavitev. Kakšen zagon si dobil po prvem kuhanju?

Po prvem kuhanju sem letel. Popolna 10 je nekaj, kar si za svojo kreacijo samo želiš. Še posebej sem ponosen na to jed, ker sem jo sam kreiral, pri kreaciji pa sem izviral iz svojih istrskih korenin. Pa še postavitev je uspela, kar je zame presenetljivo. Jed hočem še dodatno izpopolniti in jo predstaviti ljudem. 

Za glavno jed si dobil dve osmici in eno devetico. Ampak tudi za to jed bi z lepšo postavitvijo lahko dobil več točk. Kljub temu si večer zaključil s sedmimi točkami prednosti. Kako si preživljal ure do odločilnega merjenja kuharskih spretnosti?

Vedel sem, da na postavitvah nisem najmočnejši, zato sem se že pred finalom odločil, da ostanem zvest svojemu stilu, kompleksnim in dodelanim komponentam ter odbitim kombinacijam okusov. In ves čas sem upal, da bodo okusi nadoknadili zaostanek na prezentaciji. Trudil sem se, ampak vem, da Klari težko konkuriram na tem področju, ker ima res občutek za estetiko in izkušeno rokico. Zato sem se poskusil glede teh stvari čim manj obremenjevati in sem upal, da bo kreativna žilica delala na polno.

Med zadnjim kuharskim dvobojem so te spodbujali tvoji najdražji. Kakšen je bil objem s Sarah po tako dolgem času in ali ti je med kuhanjem fokus kaj uhajal izpod nadzora?

Ta objem mi ni jemal fokusa, ampak mi je dal poseben zagon. Za Sarah mislim, da kuham najbolje, in v glavo sem si dal, da delam sladico za njo. Uporabil sem njen najljubši sadež, sladico pa dopolnil s sestavinami, ki jih nima najraje. Dostikrat ji rad skuham kaj, kar ji ni všeč, ampak se tako potrudim, da na koncu spremenim njeno mnenje. To mi je poseben izziv. 

Tvoja nasprotnica Klara je pripravila vrhunsko sladico, a tudi sam nisi zaostajal z okusi, postavitev je pa spet druga zgodba. Je bilo to znova zaradi tega, ker si lovil zadnje sekunde?

V to, da bo Klara pripravila vrhunsko sladico, nisem dvomil, saj je izobražena in izkušena na tem področju. Ampak vedel sem, da lahko tudi v sladici pokažem svojo kreativnost. Morda se je zdelo, da sem lovil zadnje sekunde, ampak že na sredini kuhanja sem bil prepričan, da mi bo uspelo. Imel sem jasen načrt in nisem delal napak. Glede platinga pa vprašanje, če bi bil dosti boljši, tudi če bi imel dodatnih pet minut. Enostavno meni videz ne pomeni toliko kot okusi. Jaz želim s svojo jedjo gostu pričarati neko novo izkušnjo in pripraviti nekaj, s čimer aktiviram njegove možgane. Pomembne so mi barve in da je jed videti privlačno, ker se zavedam, da jemo z očmi. Ampak še nikoli nisem bil razočaran nad videzom, če je bila jed na koncu dobra in sem spoznal nekaj novega.

Mojmir Šiftar je takrat izjavil, da mu ni jasno, kje pobiraš svoje ideje. Od kod torej?

Sva že dva, ki jima ni jasno. Vedel sem, da znam dodelati okuse. Ampak te kombinacije, ki sem jih kazal v MasterChefu, ne vem, od kod sem jih pobiral. Enostavno sem tako padel v kreacije jedi, da sem kar videl, kako stvari gredo skupaj in kako iz sestavin potegniti maksimum. Podobni prikazi so bili kot pri priljubljeni seriji Queen's Gambit. In neizmerno sem hvaležen za to, ker vem, da mi bodo te spretnosti koristile na moji kulinarični poti še naprej. 

Za sladico si dobil dovolj točk, da si ohranil prednost in osvojil MasterChef pokal. Videli smo te malo v zraku, pa malo na tleh, pa v objemih, s pokalom visoko v zraku in oblitega s penino. V kakšnem spominu boš ohranil te trenutke?

Trenutkov se ne spomnim preveč, občutki pa bodo ostali za vedno. Delati angelčke v zmagovalnih konfetih na tleh MasterChef kuhinje, kjer smo preživeli toliko stresa ... Enostavno neprecenljivo. Pa glede na to, da sem velik oboževalec dirkalnih športov, je ta trenutek s penino bil posebno doživetje. Zdaj vem, kako so se dirkaške legende počutile ob zmagoslavnih trenutkih s peninami. In lahko povem, da je fantastično.

Klara je bila vesela zate. Povedala je, da si si pokal zaslužil. Kaj si ji oziroma bi ji sporočil sam?

Klari bi sporočil, naj vztraja na svoji poti, in upam, da ji uspe njena sanjska slaščičarna. Sploh za njena leta mislim, da je bila izjemna v tekmovanju. Če pogledam sebe, kako sem kuhal pri njeni starosti ... Verjetno bi izpadel prvi. Kljub začetnim napakam pri slanih jedeh je pokazala nor napredek na vseh področjih in bila je zelo težka konkurenca. 

Slovenija ve za tvoje sanje o kmetiji, na kateri boš s svojimi utrganimi jedmi razvajal dobre ljudi. Ali si kmetijo že našel in v katerem delu Slovenije je oziroma si želiš, da bi bila?

Dejansko sem poleg zmage našel še svojo sanjsko kmetijo. In trenutno ne vem, kaj mi več pomeni. Kot je videti, se selim v Savinjsko dolino v okolico Laškega. Našla sva najino sanjsko posest, ki sedaj potrebuje še nekaj pridnih rok in malo ljubezni, da bo lahko zaživela. No, tudi nekaj dinarčkov še morava nabrati, saj je projekt precej obsežen. Komaj čakava, da zaženeva najin butični kmečki turizem in ustvariva okolje, da bodo lahko najini gostje uživali v vsem, kar posest ponuja, in prišli bližje v stik z naravo. Res želiva ustvariti okolje, kjer bodo pari in družine lahko uživali v naravnih danostih in se odmaknili od stresnega mestnega okolja in naredili malo pavze od vse digitalizacije. 

Videli smo te že med kulinaričnim ustvarjanjem pri Juretu Pavliču doma. Kakšne projekte in kakšna sodelovanja lahko še napoveš?

Z Juretom bova sigurno še veliko kuhala tako na socialnih omrežjih kot na dogodkih. Želimo čim več kuhati in priti stik s čim več gledalci, ki so navijali za nas in nas podpirali. Že sedaj sva se tesno povezala z Lidijo, saj smo imeli skozi celo sezono odlično energijo in res dobro delujemo v kuhinji. Želimo si pa sodelovati tudi s čim več tekmovalci. Kot je videti, me čaka tudi ogromno sodelovanj s podjetji, ki se jih res veselim. Želim pa si ostati tudi aktiven na socialnih omrežjih in poleg kuhanja boste lahko spremljali tudi, kako se spopadava z obnovo kmetije ter privajanjem na kmečko življenje.

Odprte pa so že prijave za novo sezono MasterChefa Slovenija. Kaj bi svetoval vsem, ki razmišljajo o sodelovanju?

Jaz bi vsem svetoval predvsem to, naj se ne sekirajo, če mislijo, da imajo premalo znanja. Tudi mi vsi smo se s tem največ ubadali. Ampak iz nas sta prišla kreativnost in znanje, za katera sploh nismo vedeli. Ogromno se naučiš tudi skozi samo tekmovanje. Res je ustvarjeno okolje za maksimalen napredek in toliko, kot se v MasterChefu ukvarjamo s hrano, se po moje tudi v kuharskih šolah ne. Če te kuhanje res veseli in želiš odskočno desko v svet kulinarike, se samo prijavi. Vse ostalo se zgodi samo od sebe.