Bil je nerazumljen otrok, danes premika meje

Skozi leta je bila potreba po nenehnem ustvarjanju samo še večja in klic je bil premočan, tudi med šolskim poukom. Miro: "V glavi sem imel svojo zgodbo, težko sem se prilagodil temu, da moramo delati matematiko, slovenščino, spoznavanje narave ... Jaz sem kar risal. Vse platnice sem imel porisane. Enostavno sem imel to notranjo potrebo po ustvarjanju in nenehno sem ustvarjal." Na vprašanje, ali je zaradi tega dobil kakšen ‘cvek’, odgovori: "Tudi cvek je bil, ampak ta cvek mene sploh ni ganil."

Na srečo je vseskozi užival podporo svojih staršev. Miro: "Vem, da je mama vedno dajala največ od sebe, da me je zagovarjala in podpirala. Ko je šla v šolo, je verjetno bila kar jezna, zakaj je zdaj cvek, pa zakaj ne poslušam, pa delam svoje stvari. Ampak mislim, da mama najbolje razume svoje otroke, bolje kot pedagogi in učitelji. Imel sem njeno tiho podporo, kljub temu, da nisem blestel v šoli. Midva sva tudi risala skupaj, izdelovala lutke, kreirala."

Težko pričakovano priznanje velikega talenta

V prvih letih osnovne šole ni dobil nikakršne potrditve, njegovo umetniško izražanje je bilo za učitelje preveč nenavadno. Miro: "Vseh 25 sošolcev je dobilo najboljšo oceno, jaz pa sem dobil slabšo." Za ranljivo otroško dušo je občutek, da je nerazumljen, postajal vse težji in težji. A ko je prišel v peti razred osnovne šole, je v njegovo življenje prišla pedagoginja likovne vzgoje, z njo pa spremembe. Miro: "Zgodila se je neka preobrazba, ker je nekdo začel razumeti moje risbe."

S tako dolgo pričakovano potrditvijo je nadaljeval svojo umetniško pot in priznanja so začela deževati. Miro: "V srednji šoli sem bil v Dijaškem domu Ivana Cankarja in tam sem imel podporo, da sem lahko realiziral svoje prve modne revije, na katere je prišlo par sto ljudi. To je bilo pomembno obdobje zame, saj sem takrat dobil ustvarjalno samozavest."

V njem so se že takrat začrtali točno določeni cilji. Miro: "Bilo je v prvem letniku, ko sem hodil po stari Ljubljani in sem si rekel, da tukaj pa želim odpreti svoj salon, svojo galerijo, svojo trgovino. In čez nekaj let sem to tudi naredil."

Mirove modne revije so na prvo žogo drzne, drugačne, provokativne, a vsak dogodek, pod katerega se je podpisal, je premišljen in večplasten. Miro: "Namen vsake moje modne revije je sporočilnost. Ker je moda, s katero se ukvarjam, del umetnosti, ki nosi svojo sporočilo. Ni samo lepa, ni samo všečna. Seveda so kosi v kolekciji všečni in lepi, ampak s celoto želim narediti zgodbo. In ta mora biti predstavljena na način, ki bo ljudem zanimiv, da si ga zapomnijo, da jih preseneti, pozitivno ali pa negativno. Umetnost mora biti provokativna, sporočilna, mora premikati meje. Samo lepota in všečnost sta meni premalo."

Pravi, da se ne ozira na pohvale in kritike, in da zaradi njih ni in nikoli ne bo spreminjal svojega umetniškega izražanja in načina življenja. Miro: "Jaz nimam občutka, da bi me množica imela rada. Mislim, da me imajo za čudaka, ekscentrika ... Občutek imam, da me imajo radi izbrani ljudje. In tisti me res imajo radi. Vem, da so okoli mene ljudje, na katere se res lahko zanesem."

V življenju ga vodijo dobrota, prijaznost in poštenost, najbolj pa se obremenjuje s krivicami, ki se dogajajo po svetu. Miro: "Če temu ne bi posvečal toliko pozornosti, bi moje življenje bilo lažje. Prepričan sem, da ne moreš biti srečen v nesrečnem svetu. Ni pravično, če ljudje okrog mene živijo v pomanjkanju, jaz pa naj bi bil zadovoljen. To je nekaj, kar me resnično teži."

Njegovo srce ne pozna meja, vleče ga v tujino

Ko je iz Bovca prišel v Ljubljano, se mu je odprl nov svet. Miro: "Imel sem se zelo dobro in sploh nisem razmišljal o selitvi. Potem pa me je obiskala Nika Urbas in je napovedala, da bom šel iz Ljubljane, da tam ne bom zdržal. Takrat sem rekel, da ni možnosti, da se imam super, čez nekaj let pa sem res šel v tujino." Kot verjetno veste, pronicljiva Nika Urbas navdušuje kot sodnica v šovu Zvezde plešejo.

Trenutno živi v Barceloni, kjer pridobiva na širini, pa ne samo v kreativnem smislu. Širi namreč tudi kulinarična obzorja. Miro v smehu: "Ja, to pa vsekakor. Jaz se ne morem upreti dobri hrani, ki je šibka točka v mojem sicer zdravem življenju. In tukaj je zelo dobra hrana."

Zaznamovala ga je Indija, kamor je šel v času svoje največje negotovosti. Tam je delal kot prostovoljec, skrbel je za zelo bolne ljudi, med njimi so bili tudi otroci. Miro: "Čutil sem potrebo po tem. Ampak s tem nisem pomagal toliko drugim kot sebi. Ko vidiš ljudi, ki resnično potrebujejo tvojo pomoč, in jih neguješ, jih hraniš, jim nameniš lepo besedo, topel objem ... to se ti vrača." Takrat je tudi spoznal, da se v življenju nimamo česa bati. Miro: "Ti ljudje so tam umirali, ampak jaz verjamem, da ne obstaja samo to življenje, da je tudi smrt nekaj lepega. Zato se ne bojiš več, kaj bo jutri in kaj pojutrišnjem."

Da stremi k duhovnemu življenju, pripoveduje tudi ena njegovih tetovaž. Miro: "Več duhovnega sveta. K temu stremim in to me vodi v življenju. Ne stremim k materialnemu svetu, ker danes lahko jem v restavraciji s tremi Michelinovimi zvezdicami, jutri pa bom mogoče komaj spravil skupaj za hitro prehrano. Prišel sem do tega, da je moja sreča enaka, kadar sedim v restavraciji z Michelinovimi zvezdicami ali na klopci v parku in jem burek."

Miro buri domišljijo

Ker rad dobro je, vestno skrbi za svojo kondicijo in brez sramu pokaže svoje telo. Miro: "Jaz sebe bolj sprejemam, kot spreminjam. Sprejemam se tudi s kakšnim kilogramom preveč, kadar malo preveč pojem in malo premalo tečem. Ko gledam ljudi okoli sebe, se mi zdi, da so preobremenjeni z rezultatom in cilji, da je preveč odrekanja. Sam sem daleč od vsega tega, enostavno sledim sebi in po občutku jem, po občutku treniram in moj cilj ni samo zunanja podoba, moj cilj je, da se počutim dobro."

O čemer zgovorno pripovedujejo tudi fotografije, ki jih redno objavlja. Slednje so očitno zelo razvnemale domišljijo, saj so se v nekaterih medijih spraševali, kaj vendar skriva v spodnjicah. Miro v smehu odgovori: "To je, kar je narava dala. In to tako je."

Umetnik, ki zna vihteti kuhalnico

Kuharskih nasvetov pa ni bil deležen samo doma. Po koncu osnovne šole je takoj po pouku, kar na zadnji šolski dan, poiskal delo v bližnji restavraciji. Miro: "In sem pomival posodo celo poletje. Kljub temu, da je bilo zelo naporno, naredil sem ogromno ur, ampak sem v tem našel nek užitek. Mislim, da je bilo pomembno, da sem v tistem obdobju izkusil, kako se služi denar. Tam sem spoznal ogromno stvari, cel proces, ker če ni bilo umazane posode, sem čistil školjke in podobno. In sem se seznanjal s kulinariko v tisti kuhinji. Nekaj stvari sem videl prvič, recimo, kako popeči škampe. Bil sem sredi kuhinje in vse sem imel na očeh."

Leta kasneje je nastala fotografija z Binetom Volčičem v njegovem bistroju v Ljubljani. Takrat se mu še sanjalo ni, da bo enkrat sodeloval v šovu MasterChef Slovenije. Te dni zato veliko več kuha, obenem pa ustvarja tekočo kolekcijo, ki jo bo predstavil v Barceloni in bo na razpolago tudi slovenskim kupcem.

Ali lahko na njegovi naslednji modni reviji pričakujemo kulinarične kreacije? Miro: "Mogoče pa, dobra ideja. Če ne kulinarčne, pa bi si morda upal kakšen katering narediti, česar si doslej nisem upal."

Za konec še napove, da bodo tudi njegove kuharske kreacije v MasterChefu tako kontroverzne, kot so njegove modne kreacije. Miro: "Pripravljen sem biti samosvoj, za vsako ceno."

Ne zamudite v novi sezoni šova MasterChef Slovenije. Prvič na sporedu POP TV v sredo, 4. aprila.