| Zabavni kuharski šov Mali šef Slovenije lahko spremljate vsako nedeljo ob 18.10 na POP TV in navijajte za svoje favorite, ki nas bodo iz tedna v teden navduševali s svojimi kuharskimi spretnostmi. Mali junaki se v parih potegujejo za naziv Mali šef Slovenije in za denarno podporo za svojo šolo. Vsaka od njih pripravlja namreč en projekt, ki bo izboljšal njihovo šolsko okolje oziroma počutje učencev, Mercator, prijatelj oddaje Mali šef Slovenije, pa bo s sredstvi podprl njihove želje. Zanje lahko glasujete TUKAJ! |
Piran, kjer kot rečeno osnovno šolo obiskujeta Maša in Martin Peter, je – kar se pokrajine tiče – del Primorske. Ker pa je že samo zaradi lege primorskega območja, ki se razprostira od morja do vznožja gora, tamkajšnja kulinarika temu primerno razgibana, je težko vse posebnosti zajeti v enem članku. Zato bomo tokrat pod drobnogled vzeli istrsko kuhinjo, v enem od naslednjih tednov pa bomo več pozornosti namenili še posoški, idrijski, briški, vipavski in kraški kulinariki.
Če bi želeli kulinariko slovenske Istre povzeti v enem stavku, bi lahko rekli, da ta temelji predvsem na enostavnih jedeh iz sezonskih surovin lokalne pridelave, saj so tradicionalne jedi iz notranjosti pokrajine pripravljene zlasti iz pridelkov domačih vrtov, v obalnem predelu pa na jedilnikih prevladujejo ribe in morski sadeži. Glavne sestavine so tako pšenična in koruzna moka, paradižnik, krompir, blitva, česen, čebula, grah, fižol, zelje, špinača, ohrovt, melancane, bučke, artičoke in koromač. Ne smemo pozabiti niti na šparglje, ki jih je mogoče najti v gozdni podrasti, ter na izjemno cenjene tartufe, ki rastejo v koprskem zaledju, od Črnega Kala do slovensko-hrvaške meje v dolini reke Dragonje, in jim pravijo tudi diamanti med gobami. Kar se tiče sadja, naj izpostavimo fige, hruške, kakije, marelice, breskve in češnje, jedi pa na tistih koncih najraje začinijo z vinskim kisom in morsko soljo. In ko smo že pri soli, se spodobi, da omenimo tudi krajinski park Sečoveljske soline, pravo znamenitost tistih krajev. Nepogrešljivi sestavini istrske kuhinje pa sta tudi olivno olje in vino – obojega je tamkaj namreč v izobilju.
Prava posebnost istrske kuhinje je ta, da znajo iz zelo malo sestavin narediti prave pojedine. Čuti se močan vpliv italijanske kuhinje. Jedi so pripravljene z veliko domišljije, truda in ljubezni in prav to jim da izvrsten okus. Zelo radi postrežejo testenine in mineštre, najbolj značilni za to kuhinjo pa so fuži. Pripravljajo tudi odlične lazanje, rezance in makarone z različnimi prelivi, iz rib, sveže ulovljenih še isti dan, ter raznolike ribje jedi: brodet, pečene brancine, orade in druge ribe. Če se sprehodimo skozi tipičen dnevni meni istrske kuhinje, bi lahko rekli, da Istrani dan najraje začnejo z ječmenovo kavo ali projo ter polento z mlekom. Za dopoldansko malico, oziroma – kot ji pravijo sami – marendo, si privoščijo kakšno jajčno frtaljo ali fritato, narezek iz pancete, h kateremu se lepo podajo sveže ali vložene olive (štorte) in domač ovčji ali kravji sir. Tradicionalno istrsko kosilo je mineštra, med najbolj znane mineštre pa sodijo bobiči (mineštra iz koruznega zrnja), paštafažoj (mineštra iz fižola in testenin) in jota (iz kislega zelja).
Tradicionalna istrska jota se ne pripravlja s krompirjem, a to v zadnjih letih ni več zelo striktno pravilo. Poleg tega so znane tudi zelenjavna, ječmenova ali riži-biži mineštra, vse pa bi po starem običaju morali zabeli s peštom, ki se pripravi tako, da se fino sesekljajo domača panceta, česen in peteršilj. Jedi na žlico so preproste za kuho in odličen način, da se v poletnih mesecih pokuhajo presežki zelenjave na vrtu in ustvarijo bogati naravni okusi. K tovrstnim obrokom sodi tudi kruh, in sicer ga radi pripravljajo iz različnih mok ter ga obogatijo z raznimi dodatki: koruzni, figov, mlečni, rženi in kruh z oljkami. Kot smo že omenili, brez testenin ne gre. Iz pšenične moke, jajc in vode pripravljena pasta je tradicionalno eno izmed osnovih živil, iz katere pripravljajo blečiće, makarone, široke rezance in fuže, vse vrste testenin pa postrežejo z različnimi omakami. Kar se tiče njokov, pripravljajo krompirjeve, močnate, kruhove, sirove in njoke s pšeničnim zdrobom. Številne istrske jedi brez polente, pa naj bo iz koruzne ali pšenične moke, ne pridejo do izraza. Po kosilu seveda prija tudi nekaj sladkega. In s čim se najraje posladkajo Istrani? Sladice najpogosteje pripravljajo iz vlečenega (štuklje in zavitke z jabolčnim, češnjevim, pehtranovim in skutinim nadevom), kvašenega (potico, nadevano z jabolki, orehiin pinjoli, pinco, kvašene flancate ter kiflje), krhkega (hroštole, kolačke z žganjem ali cukerančki, maslene piškote, paštakreme ali kremne rezine), rezančevega (sladke raviole), žvrkljanega (češnjeva torta in narastek) in biskvitnega (pandišpanj) testa. Fritole pripravljajo iz kvašenega in nekvašenega testa; ene vsebujejo rozine, druge jabolka in rozine, tretje jabolka in fige. Najbogatejše so fritole na piranski način. Pripravijo se iz rumene buče, jabolk, suhih fig, mandeljnov, pinjol, rozin, orehov, lešnikov, čokolade, sladkorja, ruma ali žganja, moke, jajc in vanilije. Za popoldansko malico ali južino je idealna izbira sveže sadje, na primer fige. Po relativno nasitni hrani, ki jo zaužijejo čez dan, si za večerjo raje privoščijo kakšno ribo z oljčnim oljem in zelenjavo, morda celo le s sezonsko solato. Od dobri jedi pa seveda prija tudi kozarec dobrega primorskega vina, a o tem kdaj drugič.
Čeprav na videz preprosta, je torej istrska kuhinja znana po bogatih okusih in aromatičnih začimbah. Pomembne so sveže sestavine, ki ji je v tistih koncih na pretek.
Tudi partner šova Mali šef Slovenije prisega na lokalno
Pomembnost svežih sestavin ter na splošno izdelkov lokalnih pridelovalcev in predelovalcev pa se zavedajo tudi v Mercatorju, zato sodelujejo s široko družino partnerjev, ki jo gradi več kot 100 lokalnih kmetovalcev in pridelovalcev ter 20 kmetijskih zadrug. V preko 260 Mercatorjevih prodajalnah po vsej Sloveniji boste na posebnih stojnicah in policah, označenih z rdečim srčkom in nazvom Radi imamo domače, našli pestro paleto pristnih domačih izdelkov; teh je sedaj že preko 1.000 vrst.
Ker je v šovu prepoznal sporočilnost, ki sovpada z njihovimi projekti in ponudbo za aktivne družine z mlajšimi otroki, je Mercator poleg naštetega tudi partner oddaje Mali šef Slovenije. Spodbujanje otrok, naj osvajajo nove spretnosti in se osamosvajajo pri ključnih dnevnih opravilih, kot je kuhanje, pa je tudi temelj skupnih prizadevanj za bolj lokalno, uravnoteženo in raznoliko prehrano. Male šefe bo Mercator prijateljsko podprl s sestavinami izbranih dobaviteljev in bogatim denarnim skladom za šole, ki so prispevale zmagovalne ekipe.
Kako spretno mali junaki v oddaji vihtijo kuhalnice, pa lahko spremljate vsako nedeljo ob 18.10 na POP TV. Kot že veste, se potegujejo za naziv Mali šef Slovenije in za denarno podporo s strani Mercatorja za svojo šolo. Zanje lahko glasujete TUKAJ!
Sponzorirana vsebina
