Janez Zibelnik in Žan Kern

Starost: 10 let (Janez) in 11 let (Žan)

Osnovna šola: Osnovna šola Matije Valjavca

Kraj: Preddvor

Kaj najraje skuhaš ali spečeš?

Janez: Najraje spečem pico, ki sem jo poimenoval Janezova pica. 
Žan: Zelo rad pripravljam tiste jedi, ki jih imam rad, kot so puding, jabolčni zavitek, sufle, palačinke, carski praženec, pica, pica polžki in jajčna omleta. Doma velikokrat spečem tudi kruh. Zelo rad pripravim tudi kak hamburger s pleskavico, rad tudi pečem na žaru – od različnih vrst mesa do rib. Zelo rad pripravim tudi kake testenine z različnimi omakami, na primer bučkino ali tunino omako ali z omako carbonara … Poleg tega zelo uživam, ko preizkušam kake nove recepte. 

Katera je tvoja najljubša jed in kdo jo pripravi?

Janez: Moja najljubša jed so ravioli s smetanovo omako. Pripravim jih sam, kdaj pa kdaj tudi mami.
Žan: Moja najljubša jed je kremast pire krompir s špinačo in čevapčiči. To jed pripravi mami in mi je zelo všeč. Rad pa imam tudi njeno mesno lazanjo, različne omake z mesom, domače svaljke, testenine z različnimi omakami, bučke na več načinov …  Med moje najljubše jedi bi lahko prišteli tudi gobovo juho s popečenimi kruhki.

Za koga najraje kuhaš?

Janez: Najraje kuham za svojega atija, ker vedno poje vse, kar pripravim.
Žan: Najraje kuham za vse domače (brata Jana, starše in stare starše), saj želim, da jed ali sladico, ki jo pripravim, poskusi čim več ust, saj lahko tako dobim več pohval ali komentarjev. Če jim je jed zares všeč, jo naredim večkrat. 

Kdo je tvoj kuharski vzornik?

Janez: Moj kuharski vzornik je Luka Jezeršek, ker pripravi prave kuharske mojstrovine.
Žan: Prav posebnega kuharskega vzornika nimam, si pa na YouTubu večkrat ogledam videe kuharjev, ki so že nastopali v oddaji MasterChef.  Redno spremljam tudi oddajo Mali šef Slovenije. 

Kaj največkrat kuhaš?

Janez: Največkrat pečem palačinke, ki jih namažem z domačo marmelado ali čokolado, potresem s sladkorjem in polijem z medom. Za odličen okus dodam še nekaj cimeta. Postrežem jih svojima sestrama, ki jih z veseljem pojesta.
Žan: Največkrat pečem palačinke in skuham testenine z različnimi omakami.  Rad pa tudi pripravim kakšno okusno sladico. 

Kaj najraje ješ?

Janez: Poleg raviolov v smetanovi omaki rad jem piščančji dunajski zrezek z ocvrtim krompirčkom za prilogo.
Žan: Najraje jem palačinke, carski praženec, lazanjo, pico, piščanca v omaki, pečen krompir s piščancem, testenine z šunko, jajcem in sirom, meso na žaru, ocvrte bučke …  Veliko jedi imam rad in zelo rad jem. 

Česa ne maraš jesti?

Janez: Ne maram jesti cvetače, ker ima močan vonj in grenak okus.
Žan: Na mojih krožnikih ni nikoli solate ali morskih jedi.  Solata mi je všeč, če ni okisana, saj kis ni po mojem okusu. Poleg tega ne maram kečapa, majoneze, tatarske omake, gorčice in ajvarja. Od morskih jedi jem samo različne vrste rib. Posebno vesel sem, ko na morju z bratom uloviva ribo in jo potem spečeva na žaru. Jed je zelo okusna, saj je riba res sveža sočna. Drugače pa jem tako rekoč vse. 

Česa pri kuhanju ne maraš?

Janez: 
Žan: Pri kuhanju mi je vse zelo všeč. Edina stvar, ki mi ni všeč, je pospravljanje po kuhanju. To je zame najtežje delo, saj pri kuhi zelo rad tudi malo popacam kuhinjo, potem pa le z muko pospravim. No, lahko bi rekel tudi, da je najtežji del kuhanja čakanje, da bo jed končana in da jo bom lahko končno poskusil. 

Najljubši družinski recept?

Janez: Najbolj priljubljen družinski recept so pečeni obloženi kruhki z naribano salamo ter sirom, zmešanim z majonezo in kislo smetano, na koncu pa jih posujemo z origanom.
Žan: Naš najljubši družinski recept so marinirane postrvi na žaru, ki jih dan prej sami ulovimo v Žejah. To jed velikokrat jemo spomladi ali poleti. Vse leto pa večkrat pripravimo slastna rebrca v podpeki s krompirjem in zelenjavo. To pečemo zunaj na žerjavici skoraj štiri ure, ampak je okusno.

OSNOVNA ŠOLA MATIJE VALJAVCA, PREDDVOR

OŠ Matije Valjavca Preddvor v letošnjem šolskem letu obiskuje 459 otrok. Otroška zvedavost, nagajivost, veselje in smeh se širijo po dveh podružničnih šolah na Jezerskem in v Kokri ter matični šoli v Preddvoru.  Šola nosi ime po Matiji Valjavcu. Pred šolo stoji spomenik – Valjavčev Pastir, ki ga je stesal kipar Peter Jovanovič izpod Blegoša.

Valjavec se je ukvarjal s pesništvom, jezikoslovjem, narodopisjem in prevajalstvom. V rani mladosti sta nanj močno vplivali pripovedovanje in recitiranje babice po materini strani, predvsem svetniške legende. Že v nižji gimnaziji je pesnil na pobudo profesorja Martinaka. Kot študent je bil v finančnih težavah in je rokopis svojih pesmi, ki jim je dodal prevod šestnajstih psalmov, ponudil Janezu Bleiweisu, ki je uredil, da so mu 1855 založili zbirko Pesmi. Veliko pesmi je ostalo v rokopisu. Nameraval jih je jezikovno popraviti in izdati, a šele Fran Levec jih je po njegovi smrti izbral v knjigo Poezije, in sicer leta 1900. Vanjo je vključil nekaj pesmi iz prve zbirke, sicer pa je dodal veliko novih in nekaj prevodov. Knjigi je napisal tudi uvod.

Pesniško veljavo Matije Valjavca so utrdile pripovedne pesmi, predvsem v ljudskem duhu in po ljudskih motivih zapete legende: Od kod reveži?, Ovsenjak, Od nebeške glorie, Tica pivka, Zaprta smrt ter živalske pesmi s simboličnim značajem – Volk Rimljan, Osel, Kralj zverin in druge. Najbolj se je bralcem priljubila pravljica Pastir, ki je doživela mnoge ponatise in bila tudi posneta na gramofonsko ploščo. 

Valjavčeva lirika opeva globoko občutje domotožja v tujini ter hrepenenje po domačem gorskem svetu (Hrepenenje, Podonavska riba), razmišljanje o mladosti in razočaranje twr slika gorsko domačijo in idilično vaško življenje.

Zbiral je ljudsko izročilo in ga zapisoval. Začel je z objavo slovenskih pripovedk, ki jih je delno predelal. Po prihodu v Varaždin je povsem opustil zanimanje za gorenjsko izročilo, pač pa je sam ali s pomočjo učencev iz Prlekije in Prekmurja zbiral vzhodnoštajerske in prekmurske pripovedke ter pravljice.

Vizija OŠ Matije Valjavca Preddvor je: "Spoštujem in učim sebe – spoštujem in učim druge."

"Starši, učenci in učitelji smo izmed vseh vrednot in ciljev kot najpomembnejše izbrali naslednje tri: dobri odnosi, odgovornost in dobra samopodoba. Učenje se ne konča, ko zapustimo šolski prostor. Zato se mora vsak učenec osnovne šole naučiti samoučenja iz učbenikov, enciklopedij, internetnih virov. Pri tem mora dobro obvladati branje, znati uporabljati sodobne komunikacijske naprave, kot sta računalnik in pametni telefon, ter učinkovito govorno, pisno, slikovno ali celo filmsko sporočati. Najpomembnejše pa je veselje do učenja. Tega se ni mogoče naučiti. To veselje lahko neprestano ustvarjamo – učenci med seboj, učitelji vsak dan pri pouku, starši s svojim zgledom, spodbudami in z vrednotami. Naučiti in utrditi moramo tudi načine vedenja, ki zmanjšujejo nevarnosti za naše zdravje in okolje," pravi ravnatelj Bogdan Sušnik.

Zakaj podpirajo projekt Mali šef Slovenije?

Projekt popularizira kuhanje, kar v današnjih časih že med odraslimi postaja redkost. Oddaja ima zaradi svojega pristopa velik vpliv na otroke, saj hitreje sprejemajo tovrstne izzive in tudi bolj »srkajo« znanje o zdravem načinu prehranjevanja.

Kakšen je odnos šole do uravnotežene prehrane in kako se sami trudijo, da se otroci primerno prehranjujejo?

Naši šoli je leta 2009 kot prvi šoli v Sloveniji v javni razpis uspelo vključiti ekološka živila lokalnega dobavitelja. Od takrat smo nabor živil samo še povečevali. Zunaj razpisa imamo organizirano dobavo lokalno pridelanega mleka, jogurta, krompirja, medu, marmelad, jabolk in jabolčnega soka. V okviru šolske sheme otrokom nudimo le ekološko sadje in zelenjavo.

Za kaj bi porabili denar?

Denar bi porabili za izgradnjo zunanje učilnice, za nadstandardno računalniško in športno opremo ter za pomoč socialno ogroženim učencem, ki bi se tako enakovredno udeleževali nadstandardnih šolskih dejavnosti.