Gabriel Feguš in Emanuel Feguš

Starost: 12 let (Gabriel) in 11 let (Emanuel)

Osnovna šola: Osnovna šola Videm, podružnica Leskovec

Kraj: Zgornji Leskovec

Kaj najraje skuhaš ali spečeš?

Gabriel: Jedi iz mesa.
Emanuel: Karkoli novega. 

Tvoja najljubša jed in kdo jo pripravi?

Gabriel: Mesni zavitki. Pripravim jih jaz.
Emanuel: Lazanja, ki jo pripravi mami.

Za koga najraje kuhaš?

Gabriel: Za svojo družino.
Emanuel: Za svojo družino.

Kdo je tvoj kuharski vzornik?

Gabriel: Luka Jezeršek.
Emanuel: Bine Volčič. 

Kaj največkrat kuhaš?

Gabriel: Kosila čez teden.
Emanuel: Največkrat kuham testenine.

Kaj najraje ješ?

Gabriel: Najraje jem morske jedi. 
Emanuel: Meso v omakah.

Česa ne maraš jesti?

Gabriel: Solate. 
Emanuel: Morskih jedi. 

Česa pri kuhanju ne maraš?

Gabriel: Preveč mastnih posod.
Emanuel: Da imam na pultu stvari, ki me ovirajo. 

Najljubši družinski recept?

Gabriel: Pražen krompir.
Emanuel: Pestan krompir.

OSNOVNA ŠOLA VIDEM, PODRUŽNICA LESKOVEC

Ko besede nanesejo na šolstvo, so Leskovčani ponosni, saj se ponašajo z dolgo tradicijo šolstva. Po podatkih iz kronike sodijo začetki šolstva v Leskovcu v leto 1769 – naša šolska zgodovina se torej vleče že dobrih 250 let. Pouk je v začetku potekal v stavbi pri cerkvi, pomemben mejnik za kraj pa je prav gotovo leto 1912, ko je bila zgrajena današnja šola. V prvem letu je šolski prag prestopilo kar 400 otrok.

Šola se je v obdobju po drugi svetovni vojni srečevala s številnimi težavami kot so pomanjkanje prostorov, pomanjkanje učiteljev in učnih pripomočkov, veliko preizkušnjo pa je predstavljal tudi težki socialni položaj številnih učencev. Zaradi velike prostorske stiske so učenci višjih razredov pouk nekaj časa obiskovali tudi na šoli v Vidmu in v Mladiki na Ptuju. Leta 1968 pa je postala šola v Leskovcu popolna osemletka. 

Šola je preživela več vojn, političnih in družbenih ureditev; danes se ponosno bohoti v središču kraja in nam pripoveduje zgodbo, vsakomur svojo. K sodobnemu a vseeno pristnemu podeželskemu videzu so pripomogle manjše in večje prenove in dograditve, največji leta 2002, ko je stavba dobila svojo sestro – telovadnico, in leta 2004, ko smo šolo temeljito prenovili. Glavni cilj in namen investicije je bil zagotovitev prostorskih standardov za potrebe prehoda na devetletno izobraževanje in ustvarjanje pogojev za razvoj kulturnega, družabnega in športnega življenja v ožji in širši skupnosti.

Prav gotovo je bil eden pomembnejših dogodkov naše šole praznovanje 100-letnice šolske stavbe. V ponedeljek, 5. novembra 2012, si v šolski stavbi lahko začutil utrip preteklih 100 let.

V vseh treh šolah izvajajo več kot  70 različnih  interesnih dejavnosti. Učenci lahko svoje interese in močna področja razvijali tudi pri dejavnostih, ki so potekale v okviru več različnih projektov. Med drugim je na športnem področju tradicionalni razširjen program (RaP) Gibanje, ki je triletni projekt v okviru Razširjenega programa. Ta je ponudil učencem dodatne ure športnih aktivnosti in možnost spoznavanja različnih športov in zdravega načina življenja. V okviru razširjenega programa izvajajo tudi kuharske dejavnosti in dejavnosti s področja zdrave prehrane in pomena gibanja za zdrav razvoj otrok. Naslednji večji projekt so Poletne zabavne igre, ki so planirane ob koncu počitnic, gre za tridnevno športno zabavno druženje učencev Haloških šol (Zraven naših šol so še OŠ Cirkulane, OŠ Podlehnik,  OŠ Žetale, OŠ  Majšperk) in  šole iz sosednje Hrvaške. S projektom Minutke za zdravje želijo nadgraditi znanje otrok na njihovi osnovni šoli, s ciljem širiti obzorja učencev in spodbuditi učence k razmišljanju o zdravi prehrani in gibanju ter vplivu le-tega na telo. 

Kakšen je odnos šole do uravnotežene prehrane in kako se sami trudijo, da se otroci primerno prehranjujejo?

Uravnotežena prehrana vsebuje vse skupine hranilnih snovi  v takih količinah, da telo maksimalno dobro deluje, da daje telesu dovolj zaščitnih snovi, da ne pride do nastanka različnih bolezni, hkrati pa omogoča posamezniku dobro počutje. Pomena uravnotežene prehrane, še zlasti pri otrocih, ki rastejo in se razvijajo, se zavedamo tudi v šoli. Šola vzgaja in izobražuje, razvija pa tudi pozitivne navade glede prehranjevanja, gibanja in zdravega načina življenja na sploh. 

V šoli se načrtno trudimo, da zagotovimo  našim učencem najboljše možne  pogoje, saj lahko le tako uspešno opravljajo svoje dolžnosti in dosegajo tudi dobre rezultate. Na področju prehranjevanja sledimo visokim ciljem. Vsem učencem omogočamo dnevno tri obroke (zajtrk, šolsko malico in kosilo ali drugo malico), pri tem pa upoštevamo smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno- izobraževalnih ustanovah, ki jih je izdelalo Ministrstvo za zdravje, navodila Pediatrične klinike iz Ljubljane in pediatrov,  pa tudi priporočila različnih služb, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano otrok in mladostnikov. 

Pri naročanju živil smo še posebej pozorni, da v okviru možnosti naročamo živila lokalnih pridelovalcev ter kolikor je mogoče tudi bio in eko živila. Vključeni smo v evropski projekt Šolska shema, kar omogoča, da  dva dni v tednu ponudimo učencem še dodatno, ne glede na šolski jedilnik, mleko in mlečne izdelke ter sadje in zelenjavo, s čimer še dodatno navajamo in vzpodbujamo učence na uživanje teh skupin živil. 

Vsako leto smo vključeni tudi v projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka, katerega namen je pri učencih ozavestiti pomen zajtrka, pomen zdrave in uravnotežene prehrane za naše telo, pomen lokalnih pridelovalcev hrane in prednosti lokalnih dobaviteljev, pomen ohranjanja zdravega in čistega okolja ter pomen kulturnega uživanja hrane. Na naši šoli imamo na ta dan že nekaj let naravoslovni dan, na katerega povabimo različne lokalne pridelovalce (čebelarja, sadjarja, pridelovalca  domačega mleka in mlečnih izdelkov,…), predstavitvam pa sledijo delavnice, na katerih učenci skupaj z mentorji kuhajo in pripravljajo različno hrano.

Za kaj bi porabili denar?

Želje učencev so: zunanja igrala, računalniki, izlet za vse učence.