Zabavni kuharski šov Mali šef Slovenije lahko spremljate vsako nedeljo ob 18.10 na POP TV in navijajte za svoje favorite, ki nas bodo iz tedna v teden navduševali s svojimi kuharskimi spretnostmi. Mali junaki se v parih potegujejo za naziv Mali šef Slovenije in za denarno podporo za svojo šolo. Vsaka od njih pripravlja namreč en projekt, ki bo izboljšal njihovo šolsko okolje oziroma počutje učencev, Mercator, podpornik kuharskih junakov in njihovih šol, pa bo s sredstvi podprl njihove želje. Zanje lahko glasujete TUKAJ! |
Tradicionalne dobrote Dolenjske
Novo mesto velja za gospodarsko in kulturno središče Dolenjske, katere osrednjo točko predstavlja reka Krka, sicer pa se ta gričevnata pokrajina razprostira vse od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci). Dolenjci so znani predvsem po cvičku, ki je edino vino v Evropi z manj kot 10-odstotnim deležem alkohola. Pijejo ga v vseh letnih časi, še posebej pa se prileže jeseni ob krožniku prekajene svinjske krače, kislega zelja in krvavic ali tipičnih dolenjskih ocvirkovih štrukljev. Se pa cviček uporablja tudi v kulinarične namene, in sicer z njim na primer lahko začinite dolenjsko enolončnico ali obaro, v njem skuhate suho klobaso ali pa naredite liker in marmelado.
Na dolenjsko kulinariko, ki velja za eno najbolj razgibanih pri nas, so imele v preteklosti velik vpliv italijanska, madžarska in balkanska kuhinja. Predvsem pa domačini še danes prisegajo na lokalne in predvsem sezonske sestavine, zato najraje na mizo postavijo tisto, kar v določenem letnem času raste v lokalnem okolju. Zelo prav pridejo tudi okoliški gozdovi in travniki, ki so prava zakladnica svežih sestavin. Tako so ljudje od nekdaj nabirali čemaž, jurčke, lisičke in ostale užitne gobe. Med zelišči je kraljeval peteršilj, na vrtu pa nista smela manjkati tudi hren in pelin. Nepogrešljiva sestavina iz narave je bil tudi pehtran, ki so ga uporabljali zlasti za pogače, gabez so namočili v žganje in ga uporabljali kot zdravilo, iz žajblja, kamilic in janeža pa so pripravljali čaje.
V sadovnjakih so prevladovale stare sorte jabolk, hrušk, češenj in sliv, iz katerih so pripravljali marmelade. Ne smemo pozabiti niti na priljubljenost peke na žaru, na Dolenjsekm najraje na ta način pripravljajo jagenjčke in kozličke, ki jih tudi množično redijo. Kot zanimiviost naj omenimo, da je nekoč preko Dolenjske potekala tudi 'svinjska pot', po kateri so pastirji s Hrvaške gonili svinje prodajat v Trst in pogosto se je kakšna izmed živali v čredi izgubila na poti ter razveselila dolenjske družine, ki so si tako lahko privoščila pečenko ter dolenjske kepe, to je v mrežnici pečeno zmes iz prosene kaše, ješprena in mesa kuhane svinjske glave. Danes tako kot jagenjčke in kozličke tudi svinje mnogi redijo sami, tako da vam bodo v tistih koncih z veseljem postregli s tovrstnimi specialitetami z ražnja, s svinjsko ali fantovko pečenko, priljubljene pa so tudi ribe iz Krke in divjačinski ali goveji golaž z dodatkom cvička. Kot dolenjsko posebnost naj omenimo tudi prosenice ali nadevane svinjske nogice in pa polhe, ki so lahko kuhani s krompirjem, pripravljeni v obari, ocvrti ali pečeni s kostanjevim pirejem. Dolenjska slovi tudi po odličnih suhomesnatih izdelkih, saj številni domačini pridelujejo lastne salame in klobase.
Poleg mesnih specialitet med kulinaričnimi dobrotami izstopajo štruklji. Gospodinje so jih nekoč pripravile v velikih lončenih posodah ter jih obilno zabelile z ocvirki in mastjo. Danes so najbolj znani fižolovi štruklji, priljubljeni pa so tudi ocvirkovi, skutni, pehtranovi, orehovi, ajdovi, s pregreto smetano in še čim. Lahko so kuhani, pečeni, sladki, slani, nekvašeni, vzhajani ali celo ocvrti, posebna dolenjska posebnost pa je 'ženof' ali 'žajnof', omaka iz domače gorčice in neprevretega mošta, ki jo prelijejo čez štruklje.
Tudi matevž, ki mu nekateri pravijo 'mavta' ali 'medved', je na Dolenjskem zelo priljubljen, postrežejo pa ga kot prilogo mesnim jedem ali kot samostojno jed z dušenim zeljem. Zabelijo ga z ocvirki in obložijo z narezanim mesom ali pa ga potresejo z nastrganim hrenom; hren pa lahko tudi okisajo in ponudijo posebej. Ker v tistih koncih radi kuhajo fižol (imajo tudi svojo avtohtono sorto, imenovano ribničan), se pogosto na krožnikih znajde tudi fižolova juha. Tudi obare in zelenjavne enolončnice (ki jih v teh krajih imenujejo 'pristava' ali 'šara' – čušpajz, podgurska pristavljenka ...) so zelo priljubljene.
Prava dolenjska specialiteta so tudi prosena, ječmenova in ajdova kaša ter dobri stari žganci, največkrat krompirjevi ali ajdovi, zabeljeni z ocvirki. Med stare, a izjemno okusne dolenjske jedi sodijo še močniki – od mlečnega in koruznega, pa vse do ajdovega, usukanega in celo 'zaroštanega', ki ga zabelijo s prepraženo čebulo.
Dolenjske gospodinje so nekoč rade pripravljale mlince, ki so danes obvezna jed Martinove pojedine. Vredni omembe sta še dve kostelski jedi: kostelske hrge so vrsta cmoka, ki ga oblikujemo iz krompirja, jajc, moke, peteršilja in začimb ter skuhamo v slani vreli vodi. Ponudimo jih zabeljene z ocvirki, drobtinami ali kislo smetano. Kostelski želodec pa je značilna tradicionalna velikonočna jed, nadevana s kruhom, kosi prekajenega svinjskega mesa in začimbami.
In kot se za konec spodobi, poglejmo, s čim se Dolenjci radi sladkajo. Nekoč so pripravljali kašnato potico, danes pa namesto nje raje postrežejo korenčkovo potica in ocvirkovko ali špehovko. Poleg različnih vrst kruha se med najstarejša peciva omenjajo pogače, ki so skorajda v celoti povezane s cerkvenimi prazniki. Velika noč ne mine brez pehtranove in orehove potice, ob božiču pa se na mizah znajde poprtnik.
Če povzamemo, na Dolenjskem vsekakor ne boste lačni, pa tudi žejni ne. Domači in pristni okusi vas bodo zagotovo prepričali, da boste večkrat obiskali to idilično zeleno pokrajino.
Na domače in pristne okuse prisegajo tudi v Mercatorju
V Mercatorju še kako cenijo sezonsko, domače in lokalno, zato sodelujejo s široko družino partnerjev, ki jo gradi več kot 100 lokalnih kmetovalcev in pridelovalcev ter 20 kmetijskih zadrug. V več kot 260 Mercatorjevih prodajalnah po vsej Sloveniji boste na posebnih stojnicah in policah, označenih z rdečim srčkom in nazivom Radi imamo domače, našli pestro paleto pristnih domačih izdelkov; teh je zdaj že več kot 1.000 vrst.
Ker je v šovu prepoznal sporočilnost, ki sovpada z njihovimi projekti in ponudbo za aktivne družine z mlajšimi otroki, je Mercator poleg naštetega tudi podpornik kuharskih junakov in njihovih šol v oddaji Mali šef Slovenije. Spodbujanje otrok, naj osvajajo nove spretnosti in se osamosvajajo pri ključnih dnevnih opravilih, kot je kuhanje, je tudi temelj skupnih prizadevanj za bolj lokalno, uravnoteženo in raznoliko prehrano. Male šefe bo Mercator prijateljsko podprl s sestavinami izbranih dobaviteljev in bogatim denarnim skladom za šole, ki so prispevale zmagovalne ekipe.
Kako spretno mali junaki v oddaji vihtijo kuhalnice, lahko spremljate vsako nedeljo ob 18.10 na POP TV. Kot že veste, se potegujejo za naziv Mali šef Slovenije in za denarno podporo Mercatorja za svojo šolo. Zanje lahko glasujete TUKAJ!
Sponzorirana vsebina
