Jasna o razočaranju v ljubezni: Zelo dolgo časa sem potrebovala, da sem nehala jokati

Jasna Perme se v Ljubezni po domače ne namerava pretvarjati. Vedno pove, kar čuti, in pove tako, kot je. Jasna: "Ljudje, ki me poznajo, pravijo, da bodo pokopali mene posebej, moj jezik pa posebej, ker imam predolgega. Jaz ga ne 'šparam', jaz vsakemu povem 'direkt'." Zato hitro izvemo, da je imela pomisleke glede sodelovanja v oddaji, saj ni oseba, ki bi bila željna pozornosti. A so jo vsi prepričevali, da nima kaj izgubiti in da bo to zanjo nekaj novega, nova izkušnja. Jasna: "Potem mi je pa poveljnik v društvu rekel: Veš, ti zmeraj govoriš, da človek obžaluje samo tisto, česar ni storil. Da ne boš obžalovala, da nisi poskusila. Poskusi."

In tako je tudi bilo, navkljub velikemu razočaranju v ljubezni, zaradi katerega je želela do konca življenja ostati sama. Jasna: "V bistvu sem mislila, da sem našla tisto drugo polovico, da sem našla tisto pravo ljubezen, pa se je potem izkazalo, da je bilo to samo v moji glavi oziroma z moje strani. In dejansko kar nekaj let tega nisem mogla preboleti. Še danes me stisne, ko se spomnim na to. To je del mojega življenja, ki bi ga najraje pozabila. In tudi zelo dolgo časa sem potrebovala, da sem nehala jokati, nekako nehala žalovati. Potem sem šla pa v drugo skrajnost in ta moja svoboda, ki sem jo pridobila, meni ogromno pomeni. Zdaj imam pa drugo težavo, zdaj se pa ne morem več na nobenega navezati." Meni, da bo težko našla ljubezen prav zaradi zidu, ki ga je postavila: "Dvomim, da bi ga lahko kdo podrl, ker meni ta način ustreza. Vse, kar sem ustvarila, sem ustvarila sama, vse, kar naredim, naredim sama. Grem, kamor hočem, pridem, kadar hočem, otroci so odrasli, nimam več nekih obveznosti, razen s psičko. To je zdaj pa tisti moj svet. Je pa res, da je življenje nepredvidljivo."

In polno presenečenj. Upali bi si staviti, da bo iskriva in energična dama zagotovo prejela več kot dovolj pisem. Morda bo med pošiljatelji nepopravljiv romantik in večen otrok, kot je ona sama. Jasna: "Jaz sem zelo čustvena, mene se veliko stvari dotakne in to zelo globoko. V bistvu se vedno postavim v kožo nekoga drugega. Pomagati poskušam vsakemu, to je nekako tista moja šibka točka, ker ponavadi potem dobim nož v hrbet, ker te stvari v današnjem času niso več cenjene. Ampak taka sem, še vedno mislim, da se dobro z dobrim vrača, in ko vidim, da nekdo potrebuje pomoč, bom takoj priskočila. Drugače pa morje, sprehodi ob morju, poslušanje glasbe, gledanje romantičnih limonad, večerje ob svečah, te majhne pozornosti pri meni štejejo. Mene ni treba voziti v prestižne hotele in ne vem, kam še vse. Meni so te majhne stvari, ki naj bi prišle iz srca, veliko bolj pomembne."

Jasna je tudi članica Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče, na kar je izjemno ponosna: "Gasilci so lahko samo posebni ljudje, to ne more biti vsak. In jaz jih občudujem že leta in leta. Vsa leta sem bila podporni član, ko sem se preselila v Savinjsko dolino, sem bila podporni član PGD Braslovče. Potem sem imela pa lani tisto smolo, ko so mi zagorele saje v dimniku, in pred očmi sem imela, kako mi bo zgorela cela hiša. Jaz sem delala samo paniko, pa zgago, pa v napoto sem bila in nisem bila za nobeno rabo. Čisto vse so naši gasilci naredili sami, še tisto, kar bi morala jaz narediti, so naredili oni namesto mene, me bodrili. Res so se nagarali, da jim je uspelo, da ni podstrešje zagorelo, ker imam 10 metrov dimnika in spodaj je že butal ogenj, dimnik je počil in so že tam iskre ven letele ... Tako da sem jim bila neizmerno hvaležna. In prejšnji poveljnik je rekel: No, mogoče bi bil pa zdaj že čas, Jasna, da narediš izpit, zato da bi lahko v takih primerih že sama začela gasiti. In mi je to toliko pomenilo, da sem dobesedno res šla na izpit za pripravnike in sem ga tudi naredila in to z odličnim uspehom. Gasilci so povsod prvi, naj bo neurje, naj bodo poplave, če je treba mačko z drevesa spraviti, smreko porezati, kar koli, vedno so oni prvi in dejansko žrtvujejo svoja življenja, da rešujejo naša. Prav čutila sem potrebo, da moram postati del te ekipe. Jaz sem tako ponosna, da sem del našega društva. Meni se to zdi, kot da bi mi kdo prinesel največji dobitek na lotu, ker na to, da si del take ekipe gasilcev, si res lahko ponosen."

Na vprašanje, kako to, da se v društvu ni našel nekdo, ki bi ogrel njeno srce, pa v smehu odgovori: "Nisem niti pomislila na to. Moji gasilci, moje gasilke, moje društvo, to je moja družina in ne gledam na nobenega od njih kot na potencialnega partnerja. Tudi nisem s tem namenom v društvu, bolj so pomembne druge stvari. Se pa res razumemo, si pomagamo, se podpiramo. Jaz vem, da če imam težavo, vem, da lahko kadar koli pokličem v društvo. Vedno so tukaj, da priskočijo na pomoč ali pa da samo poslušajo, da se lahko s kom pogovoriš. To so ljudje, ki jim jaz res lahko zaupam."

Jasna pa se veseli tudi spoznavanja novih ljudi, sklepanja novih prijateljstev in nove lepe izkušnje v Ljubezni po domače. Zato ji pišite na naslov Ljubezen po domače, p.p. 777, Ljubljana ali pošljite elektronsko sporočilo na ljubezenpodomace@pop-tv.si. Lahko pa tudi pokličete na telefonsko številko 030 77 77 70 ali ji pišite kar TUKAJ.