S Stanislavom Travnikarjem sta se pomerila v dvoboju, ki si ga opisal kot finale pred finalom. Imel si neverjetno srečo, saj si takoj našel ključ, s katerim si si osvobodil roke in noge. Zataknilo se je v zadnjem delu dvoboja, kjer te je po velikem preobratu Stanislav dohitel in na koncu tudi zmagal. Kako si doživljal ta razplet in kaj je šlo narobe pri metanju kovinskih krogov?
Vse to sem takrat doživljal zelo mirno. Nisem se kaj preveč obremenjeval s tem, kaj bo ali kaj ne bo. Pri metanju pa nisem imel sreče. Bilo je zelo blizu, ampak ne dovolj.
Razočaranja zaradi poraza si nisi dovolil, pa vendar, ali te je razplet presenetil in si pričakoval zmago? Ne navsezadnje si premagal prvo mišico Slovenije, Igorja Mikiča.
Seveda sem pričakoval, da bom zmagal. Če bi rekel, da ne, bi se zlagal. Takrat razočaranja nisem čutil, ker če sem moral proti komu izgubiti, mi je bilo dobro, da sem proti Stanetu.
Povedal si, da si v tekmovanju v prvi vrsti želel ostati človek, kar ti je uspelo in zato si bil ponosen nase. Pa bi morda kaj spremenil, če bi lahko?
Vsekakor mi je uspelo ostati človek, vsekakor pa bi spremenil to, da bi prej začel taktizirati in poskusiti obrniti potek igre.
Življenje te postavlja pred velike preizkušnje. Po nesreči s traktorjem si se znova naučil hoditi, v Kmetiji si doživljal psihološke pritiske, ki jih, kot je povedala Tjaša Vrečič, ne bi smel nihče, še najmanj pa ti. Ali te je ta plat tekmovanja presenetila?
V igri me ni nič kaj presenetilo, ker sem nekako vedel, kaj se dogaja, sem pa morda kdaj pričakoval kaj drugače, kot je bilo.
Kaj oziroma kdaj pa je bilo zate najtežje?
Najtežje je bilo zame takrat, ko sem bil glava družine in se je celotna družina obrnila proti meni.
Tim Novak je bil mnenja, da bi se moral, ko si bil glava družine, postaviti zase. Zakaj se nisi?
Res je, Tim je imel glede tega povsem prav, ampak v družini so bili takšni odnosi, da ni imelo smisla.
Kakšna je bila zate vrnitev v realno življenje po tako dolgem času in kaj vse si moral nadoknaditi?
Vrnitev v realno življenje je bila res pestra. Treba se je bilo privaditi, ampak moral sem se pa nujno srečati s prijatelji in nadoknaditi čas, ko sem bil odsoten.
Kakšnih odzivov si deležen in kako sta tvojo pot v Kmetiji komentirala tvoja starša?
Deležen sem zelo dobrih odzivov, ljudje me res zelo podpirajo, bolj kot bi si mislil, in sem res vesel za to. Starša sta pa ponosna name, da sem se dobro odrezal.
Za nami je že 11 tednov šova. Ali te je med ogledom oddaj karkoli presenetilo?
Ne bi rekel, da me je med gledanjem oddaj kaj presenetilo, je pa bila kdaj kakšna stvar, za katero si nisem mislil, da se bo zgodila.
Tjašo je pekla vest, ker si pristal v areni. Njej si tudi privoščil zmago. Ali je še vedno tako?
Ja, še vedno Tjaši privoščim zmago, ker sem mož beseda, in kar sem ji dal vedeti na začetku, bi držalo do konca. Nisem oseba, ki bi zarila nož v hrbet.
Povedal si, da bi nekoč rad postal sam svoj šef. Imaš morda že bolj jasne načrte glede tega in kaj te pravzaprav najbolj osrečuje?
Res je, ja, načrti so, ampak za zdaj o tem še ne bi govoril.
Kmetija je odslej na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 20. uri na POP TV. Vsako oddajo si lahko ogledate dan prej na VOYO.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.