Natalija Bratkovič: Ljudje si težko predstavljajo, kako težko je v Kmetiji

Natalija, letošnja Kmetija je 10., jubilejna, kako se jih spominjaš ti?

Z največjim veseljem se jih spominjam. Je res, da se toliko dogaja, da vsako sezono ne vem več, kaj se je zgodilo. Kdo so zmagovalci, kakšne večje peripetije, ki so zaznamovale sezono, absolutno. Da bi mi nekdo rekel, naj povem vse detajle, ni variante. Že v enem snemalnem dnevu se toliko zgodi, da se potem 10. že pozabi. Je pa veliko lepih trenutkov, zabavnih trenutkov, včasih moramo kdaj kaj ponoviti. To so cukrčki, ki ostanejo. Nikoli pa ne bom pozabila tekmovalcev. Glede na to, kolikokrat izgovorim njihovo ime in koliko imam stika z njimi, bi to bilo nemogoče. 

Ali bo zaradi jubileja letos kakšna novost, kaj čaka tekmovalce?

Kako bi se znašla v vlogi tekmovalke?

Ne vem. In trenutno nimam nobene želje, da bi izvedela. Trenutno sem zadovoljna z vlogo, ki mi je dodeljena. Arena je moj prestol, rada rečem, uživam. Zdaj imam priložnost kakšno igro poskusiti, da vidimo, kako poteka, malo merimo čas in podobno, ampak da bi bila tekmovalka, ne. Ostajam v vlogi voditeljice in dokler mi bo ta vloga dodeljena, jo bom opravljala z največjim veseljem. 

No, pa če bi bila tekmovalka. Ali bi bila tista, ki gre do konca, do zmage ali bi bolj delala na odnosih?

Težko rečem. Večina ljudi, ki tega ne izkusi na lastni koži, si težko predstavlja, kaj človek sploh doživlja, ko pride sem. Enim je zabavno, enim je: Uf, kako lahko tako odreagira, recimo. Zamislite si sebe. Pridete v nepoznan prostor, vzamejo ti vse, na kar si vajen, telefon, cigarete, udobje, vse, česar ste vajeni. Tega tu ni. Poleg tega si tu obdan z ljudmi, ki jih ne poznaš. Poleg tega tu ne moreš pospešiti kakšne zadeve. Če ti nekdo ne paše, se ne moreš umakniti, moraš bivati z njim. In dejansko na neki točki vsak tekmovalec prestopi točko ugodja, ker jo enostavno mora, ker je v to primoran. Tudi ko ti je nahuje, pogrešaš tiste, ki so ti najbližje. Tega tu ni. Na psiho zna zelo vplivati. Mislim, da si ljudje to težko predstavljajo. Zato ne morem reči, da bi šla do konca, ne vem, kako bi odreagirala. Lahko, da bi v sebi spoznala še nov del karakterja. Vem, da sem zelo direktna in če ostali niso, ne vem, kako bi bivali. Preveč je dejavnikov, kako, če, zakaj. Ne vem, kako bi odreagirala.

Če bi zmagala, kako bi porabila denar?

50 tisoč evrov pomeni vsaj 50 tisoč razlogov. Nekaj bi zagotovo dala svojim najbližjim. Imam eno veliko željo že od majhnih nog, zelo si želim imeti fliper, arkadno igro. Vedno rečem, ko bom velika, si bom kupila fliper.