Anže je na Kmetiji spretno tkal zavezništva – ravno prav močna in z nikomer premočna, učinkovito zbiral informacije in se boril za obstanek v Kmetiji. Vseeno pa je v areni moral priznati premoč Poloni in Nini in se posloviti. Dogajanje si lahko (znova) ogledate na VOYO, ki omogoča tudi ekskluzivni enodnevni predogled vsake oddaje. Ob odhodu s Kmetije smo z Anžetom nekaj besed izmenjali tudi mi.

Sprva so vas imeli sotekmovalci za nekoliko čudaškega 'filozofa', povezali ste se z Mario in zdelo se je, da ste začutili njeno stisko, ko je postala tarča drugih članov družine. Kako zdaj gledate na te dogodke?

Vedel sem, da bom po svojih prijemih in načinu razmišljanja izstopal, vendar me sotekmovalci niso videli niti kot grožnjo niti kot tarčo. Moj pogled na psihološko nasilje je vedno bil enak. Sem proti. Zavedam se negativnih posledic tega, vsak jih je kdaj izkusil, ne premore pa vsak dovolj uvida in empatije, da bi enkrat za vselej prenehal. Čeprav imam trdo kožo, imam ostro oko za nasilje, zlasti, ko se skupina spravi na eno osebo. To je starodavna plenilska taktika in ljudje, ki se na tak način poskušajo okoristiti z energijo drugih, izgubljajo ugled v mojih očeh. To, kar se je zgodilo na Kmetiji, je bil trikotnik žrtev-preganjalec-reševalec. Marija se je vedno znašla oz. sama postavila v vlogo žrtve. Aljaž in Franc pa sta bila perfektna za vlogo preganjalca. V vlogo reševalca pa se je postavil Jan in napadal Majdo. Če kaj, bi želel, da bi Marija našla drug odziv na napade, saj se vsak lahko postavi v vlogo žrtve in vsak lahko iz trikotnika tudi odide.

Pred šovom ste dejali, da bo vaša taktika graditi zavezništva. Je v Kmetiji zavezništvo nujno ali je morda mogoče 'solirati'?

Jaz sem zavezništvo sklenil z Aljažem. Nekako sva se naključno povezala, našla skupne teme, najin odnos je bil prav prijateljski. Njegov karakter sem presodil kot vročekrven, kot osebo, ki pritegne ogromno pozornosti, in jo posledično tudi odvrne od mene. Mi je pa nekaj reklo, da bosta z Lino zato postala tarča v pozni srednji igri – kar se sedaj predvaja na televiziji – Tjaša in Gino se ju skušata znebiti za vsako ceno. Iskal sem tudi sebi podobne like za zavezništvo, Tadeja in Tilna. Vendar je Tadej že imel 3 zaveznike ob prihodu, Tilen pa tudi 3 zaveznike v svoji sobi. Tadej in Tilen sta se oba počutila precej ogroženo in tudi nista zaupala moji svobodomiselnosti in odkritosti. Moje zavezništvo z Aljažem je bilo vsem znano, kar bi bilo dobro za krinko, ampak ker so ostale vezi propadle, nisem imel vpliva na politiko. Franca so si vsi nekako lastili in na neki točki sem celo mislil, da imam njegovo podporo. Potem pa se je v enem tednu njegova pesem spet spremenila.

Brez zavezništva, vsaj začasnega, na Kmetiji ne prideš daleč. Čim več dobrih odnosov, nekaj dolgotrajnih, nekaj kratkotrajnih, je recept za uspeh.

V nekem trenutku ste dejali, da boste igrali dvojnega agenta ...

Ja, ljudje pogosto mislijo, da ne znam lagati, s čimer se včasih mastno okoristim. Aljaž je ironično bil najbolj nezaupljiv do mene, ostali so nekako vedeli, s čim imajo opravka, da sta Aljaž in Lina moja edina zaveznika. Do Ambroža se v koči nisem delal neumnega, češ da bova zaveznika, ker kadar lažem, si rad izmislim kaj, kar se tudi meni zdi prepričljivo. Sem pa zato drugače s Polono odigral igro, češ, da sva se sprla. Je pa do mene prišla informacija, da Ambrož pravi Aljažu, da jaz Aljažu rinem nož v hrbet, tako da sem vedel, da se Ambrož počuti ogroženega. Pa vendar sem Aljaža videl kot dovolj močnega konkurenta, da če bi se skupaj znašla v koči, bi ga verjetno poskušal izločiti.

Pravijo, da v izolaciji ljudje pokažemo lastnosti, ki jih v običajnem življenju sicer ne. Ste se v času snemanja šova naučili kaj novega o sebi?

Mislim, da se izolacija na Kmetiji ni močno občutila, bila je kar pisana druščina, veliko posestvo in vedno kaj za postoriti, pa tudi stik s produkcijo je bil nek vir svežine, tako da se nismo počutili utesnjeni. Odsotnost telefonov je po mojem najbolj dobrodošla in podcenjena sprememba, brez katere bi šov bil veliko slabši. Um si kar odpočije.

Na Kmetiji sem se srečal z načini bivanja, ki so me v preteklosti motili. Hinavščina, laži, grupiranje, pa tudi enoumje, lahko bi rekel topoglavost in držanje distance, tudi nekaj poniževanja. Nekateri, ki so te ocenili kot nasprotnika, ti preprosto niso zaupali in od njih si lahko dobil vsakršen podatek, le resnice nikoli ne. (Žal je bilo zaradi protokolov podobno s produkcijo). Na svojo srečo sem spoznal, da me te stvari ne prizadevajo več, niti se več čustveno ne zapletam v spore in ne padam v pasti egoističnega razmišljanja. Zato je zame Kmetija bila tako dragocena izkušnja. Lahko sem izkusil fizično in psihično neudobje ter v oči pogledal stare strahove. Dobil sem potrditev, da nisem več isti, kot sem bil. V zadnjem desetletju sem dozorel do točke, ko teh "negativnih energij" ne privlačim več v svoje življenje, Kmetije pa sem se udeležil tudi s tem zavestnim soočenjem v mislih, tako da sem negativnosti še dodatno vzel naboj in ji dal pozitiven kontekst. Rad imam namreč izziv.

Kakšni so bili občutki, ko ste morali nepričakovano v areno in nekaj trenutkov kasneje tudi zapustiti šov?

Na Kmetiji je meni podzavest delala kot nora in sem imel zares neverjetne sanje. Začutil sem marsikaj, kar se je šele dva meseca kasneje izkazalo za dejstvo. Stres na Kmetiji je bil visok, pa tudi predelovali smo ga z veliko hitrostjo, tudi sotekmovalcem so intuitivni kompasi divjali. Noč pred areno sem v sanjah izvedel, da grem v areno, kar mi je bilo zelo neprijetno, in nekaj trenutkov kasneje sem bil v domačem Mariboru. Nato se je zgodba seveda ponovila čez dan. Tako da odhod v areno ni bil povsem nepričakovan.
Pred areno sem bil zelo vznemirjen, ampak tudi vesel, saj sem bil v dobri družbi. Boj v areni je, kot bi gledal iz očesa tornada. Gre zelo hitro, veliko adrenalina se sprosti naenkrat. Takoj po boju sem bil potrt, takoj sem začel sprejemati in predelovati, kar se je zgodilo. Igra je igra in danes se obojestransko razumem z vsemi, eden redkih (poleg morda Tilna, Nine). Takrat po četveroboju pa sem čutil, da se ne želim poslavljati od sotekmovalcev, se objemati, kot da smo bili veliki prijatelji, ampak nisem vedel, zakaj. Igra je le igra. Če te nekdo izigra, nato pa se ti smehlja v obraz in hlini neko simpatijo, se mi to zdi ponižujoče, žalitev za inteligenco. In to pred kamero. V tem nisem želel sodelovati. Zapuščanje šova je bilo nadrealno, čudovito, mislim, da se je vse zgodilo takrat in tako, kot se je moralo.

Na trenutke se je zdelo, da bi se med vami in Polono lahko spletlo nekaj več … Je bilo kaj kemije? 

S Polono sva prijateljevala, njena kemija pa je bila v celoti usmerjena k Mattii. Jaz ne hodim drugim v zelje, ker nimam rad drugih v svojem zelju. ;)

Ste s kom iz Kmetije ostali v stikih?

V stikih sem malo z vsemi, organiziram pa tudi Martinovanje za vse Kmete, vendar jih bom zaradi zamer in sporov verjetno videl le malo. Veselim se druženja z Aljažem in Lino, Dominikom in Niko, odlično se razumem s Stanko, pa tudi Tadeja, Mattio, Polono, Tjašo, Gina, Franca, Ambroža in ostale bi rad spet videl. Mislim, da lahko še veliko lepega doživimo.

Kakšni so bili odzivi vaših domačih in prijateljev, ko ste se vrnili v staro domače okolje?

Vsi so bili veseli, da so me videli, in dejali, da sem bil dober do vseh. Nekateri prijatelji, ki so res navijali zame, so bili takoj razočarani, saj so ugotovili, da nisem zmagal.

Kakšni so zdaj plani za prihodnost?

Trenutno slikam za likovno razstavo, ki je zaradi pandemije prestavljena na 2. 2. 2022. Nato me čaka zaključek magisterija do maja 2022. Imel bom tudi nekaj foto sešnov. Resno razmišljam o OnlyFans kanalu za razne vsebine od umetnosti do coaching vsebin. Razmišljal sem tudi o sodelovanju v drugih resničnostnih šovih, kot je Sanjski Moški ali celo Zadruga.

Spremljajte Kmetijo, ki je po novem na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 20.55 uri na POP TV, vsako oddajo pa si lahko že dan prej ogledate na VOYO. Ta Kmetije v četrtek izjemoma ni, saj imamo na sporedu oddajo Skupaj naprej, ki jo POP TV pripravlja v sodelovanju z RTV SLO. Kmetija se na VOYO vrača v nedeljo.